Starški svetniki bodo od prvega januarja naprej plačani tudi za sodelovanje na dopisnih sejah občinskega sveta. Spremembo pravilnika, ki ureja to področje, je predlagal župan Stanislav Greifoner.
S športnim letališčem v Čagoni upravlja Aeroklub Sršen, ki deluje že 22 let, od letos pa se ponaša z veliko pridobitvijo – daljšo vzletno-pristajalno stezo. Ta je doslej merila 700 metrov, zaradi dodatnih 200 pa bodo lahko letališče po besedah Vita Kranerja, tajnika kluba in direktorja cerkvenjaške občinske uprave, uporabljala večja letala, poleg tega bodo z daljšo stezo zagotovili večjo varnost letalskih posadk.
V ponedeljek naj bi mestni svet odločal o tem, ali bo Milan Klemenc – sicer tudi mestni svetnik – imenovan za novega direktorja zavoda LEA Spodnje Podravje. Čeprav ga je svet zavoda potrdil, so nekateri člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mnenja, da postopek ni bil transparenten, zato so predlog z večino glasov zavrnili. Zaradi tega zapleta je možen celo umik te točke z dnevnega reda. Marsikoga preseneča tudi dejstvo, da je bil Klemenc edini med osmimi kandidati, ki je oddal vsa potrebna dokazila. Svetnik Alen Hliš je prepričan, da je bilo na oktobrski seji izvedeno načrtno nižanje kriterijev, razpis pa je bil prilagojen po meri kandidata, ki je bil že vnaprej določen za to delovno mesto.
V Kidričevem so praznično okrasili Park mladosti, postavili drsališče in prodajne hiške. S programom vabijo ves december, drsališče bo odprto do 11. februarja.
Vsako sredo dopoldne se iz gasilskega doma v Gorišnici sliši domača pesem. Domačini že dobro vedo, da se ob tem času srečujejo gorišniške upokojenke, ki si rade zapojejo, predvsem pa največ časa namenjajo izdelovanju najrazličnejših izdelkov. Srečujejo se že vse od leta 2007, vsako drugo leto pa pripravijo razstavo ročnih del za širšo javnost. Število članic se je v zadnjih letih ustalilo pri številki deset. Pravijo, da bodo vztrajale, dokler jim bo zdravje služilo. Si pa želijo, da bi lahko svoje znanje prenesle na mlajše generacije, vendar zanimanja za tovrstne dejavnosti ni.
Zgodba, ki ji je težko reči drugače kot joga-fobija, prihaja iz hrvaškega turističnega bisera Dubrovnika. Na eni od tamkajšnjih osnovnih šol je nuna pri verouku, natančneje pri pouku o religijah sveta, otroke prestrašila z izjavami, kako škodljivo za kristjane je izvajanje joge.
V koledarskem letu 2023 je pred nami zgolj še zadnji mesec in najverjetneje je že marsikdo poškilil v leto 2024 in pobrskal po razporeditvi praznikov med letom. In pogled na koledar 2024, ki bo kaj kmalu zamenjal obstoječega, razkrije, da bomo prihodnje leto kar 12 praznikov obeležili med tednom, le eden, to je dan boja proti okupatorju, ki bi bil sicer dela prost dan, pade na soboto.
Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje je tudi letos povabila na rokodelsko razstavo v Zlati kotiček v Supermestu na Ptuju. Pokazala je, da se v društvih upokojencev goji velika ljubezen do ročnih del, njihovo veliko ustvarjalnost, ki ima velik kulturni pomen in je del bogate ljudske dediščine.
Teden splošnih knjižnic je letos potekal pod naslovom Knjižnica, ključ do širokih obzorij. V tem tednu knjižničarji že po tradiciji z različnimi aktivnostmi poskušajo opozoriti na svoje poslanstvo in povabiti čimveč ljudi k rednemu članstvu. Ob tej priložnosti je bila gostja ena izmed izjemnih ustvarjalk z našega območja, ki jo predstavljajo tudi v leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin, pesnica, pisateljica in publicistka Sonja Votolen, ob izdaji njene najnovejše knjige, slikanice Paradajz.
Božične pesmi, rdeče-zeleni škrateljci pomagalčki, slastni piškoti in čaj, pa veliko papirja in barvic na delavnici pisem za Božičkov nabiralnik. Otroci iz Majšperka so decembrske želje pridno zapisovali in risali na papir, ga skrbno zložili in odnesli v velik rdeč nabiralnik, prepričani, da jim bo decembrski mož izpolnil vsaj katero izmed želja.
Kmetje si lahko za zdaj oddahnejo, evropski poslanci so zavrnili predlog evropske komisije po drastičnem zmanjšanju dovoljene rabe fitofarmacevtskih sredstev. Pesticidna uredba je predvidevala prepolovitev rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) do leta 20230 oz. popolno prepoved rabe FFS na občutljivih območjih, kar bi za slovenske kmete pomenilo začetek konca. »Zavrnitev ni zatišje pred viharjem, temveč je posledica nepremišljenih in prestrogo zamišljenih ukrepov,« meni Janko Petrovič, predsednik Mlekarske zadruge Ptuj.
Osmošolci in devetošolci imajo večinoma pouk slovenščine, matematike in tujega jezika celo šolsko leto v manjših učnih skupinah. Šola razporeditev naredi v skladu s svojo strokovno avtonomijo. Večina šolnikov tovrstno možnost zagovarja z argumentom, da je pouk v manjših oddelkih bolj kakovosten. Po drugi strani pa to za šole pomeni nekoliko večje stroške zaradi dodatnih ur, na razpolago morajo imeti tudi dovolj učilnic. Nekateri starši poročajo, da njihovi otroci niso vedno najbolj zadovoljni s prerazporeditvijo, saj bi si želeli biti skupaj z vsemi drugimi sošolci.
V začetku letošnjega leta je vlada službe za digitalizacijo prerasla v Ministrstvo za digitalno preobrazbo, vodenje je prevzela Emilija Duh Stojanova. Marsikdo je mnenja, da samostojnega ministrstva za to področje ne potrebujemo in da je samo nepotreben strošek. Dejstvo je, da omenjeno ministrstvo samo za plače porabi dober milijon evrov mesečno, za ostale stroške pa še polnih 100.000 evrov. Skupaj nas torej stane letno preko 13 milijonov evrov.
V drugem branju najpomembnejšega dokumenta za delovanje občine – proračuna – ni bilo slišati veliko novega, saj opozicija še vedno ni zadovoljna zaradi napovedanega najema kredita v višini 212.500 evrov.
Občina Juršinci je z državnega proračuna za sanacijo posledic letošnjih neurij prejela slabega pol milijona evrov. Denar bodo namenili za sanacijo dveh plazov in odvodnjavanje. Za dela, ki jih bodo izvedli, država zahteva projektno dokumentacijo.
Po letošnjih katastrofalnih poplavah, dejansko najhujših v sodobni zgodovini države, so se politika, stroka in javnost vsaj mesec ali dva intenzivno ukvarjale z vprašanji vodotokov in poplavne varnosti. Vsi po vrsti ugotavljajo, da so vodotoki zanemarjeni, slabo vzdrževani in ob nepredvidenih vremenskih razmerah, teh pa je zadnja leta vedno več, tudi zelo nevarni.
Bele zime iz proračunov haloških občin odnesejo precejšnja sredstva. Velike količine snega namreč pomenijo višje stroške zimske službe. Občine skrbijo za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, z izbranimi izvajalci pa imajo sklenjene koncesijske pogodbe. Ob tem so hribovske občine v primerjavi z drugimi v neenakopravnem položaju, saj jim država posredno za čiščenje cest nameni enako vsoto denarja kot tistim, kjer snega v vsem letu sploh nimajo. Za vse občine v Sloveniji namreč velja enak sistem financiranja.
Vodenje evidenc delovnega časa, ki je v veljavo stopilo v drugi polovici novembra, je med delodajalci povzročilo precej nejevolje. Razloga: dodatno administrativno delo z evidencami in vprašanje organizacije dela. Danes, ko v gradbenih in storitvenih dejavnostih na trgu kronično primanjkuje delovne sile, si resni in odgovorni delodajalci izkoriščanja delavcev tako ali tako ne morejo privoščiti. Bistveno je zaupanje, ne pa evidence, ki jih je treba voditi, da se zadosti zakonu, so prepričani mnogi delodajalci in njihovi zaposleni.
Na Ormoškem so največ ukrajinskih otrok, ki so ob začetku vojne z Rusijo s starši, običajno le z materami, pribežali v Slovenijo, sprejeli v Osnovni šoli Ormož.
S simboličnim odprtjem zgrajenega podvoza in celovito prenovo železniške postaje Pragersko, ki je pomembno križišče železniških poti, je bila pozabljena 15-letna agonija pridobivanja dokumentacije za izgradnjo in posodobitev železniške postaje s cestnim podvozom na tem odseku. Konec je čakanja pred zaprtimi zapornicami, kraja Pragersko in Gaj pa sta po 177 letih ponovno združena. »Gre za zgodovinski trenutek,« je dejal predsednik krajevne skupnosti Rudi Kruh.
