Veliko je šolskih zgodb, ki navdihujejo, a v javnost po navadi prihajajo le tiste manj lepe. Predstavili bomo eno lepših. Ptujčanka Vesna Pintar, univ. dipl. ing. lesarstva, je prof. strokovno-teoretičnih predmetov na Lesarski šoli Maribor dvajset let.

Goričak je eno izmed haloških naselij, kjer je državna meja speljana kar po cesti. Če z avtomobilom zaviješ k tamkajšnjemu gasilskemu domu, si še v Sloveniji, le nekaj metrov vstran, na drugi strani ceste, pa je že Hrvaška. In ravno na tem mestu je že vrsto let kava bar Zeko, ki je zelo priljubljen tako med prebivalci občine Zavrč kot sosednje Dubrave. Lastnika Sanja in Mladen Mihin sta h gostinski ponudbi dodala še marsikaj drugega in tako je danes tam zanimiva izletniška točka.

Občina Hajdina je bila s projektom urejanja muzeja na temo Rimskega imperija uspešna na razpisu gospodarskega ministrstva in pridobila 335.000 evrov. Vrednost celotnega projekta, ki so ga poimenovali Vicus Fortunae, je sicer dobrih 600.000 evrov. V novozgrajenem objektu bodo uredili središče doživetij, rdeča nit bo obdobje Rimljanov. Občina za projekt pridobiva gradbeno dovoljenje, izvedbo predvidevajo v naslednjih dveh letih.

Tretjega avgusta je bilo v Sončnem parku na Ptuju nadse slovesno. Odkrili so spomenik Viktorju Skrabarju, ki ga po tem, kar je naredil za ptujski muzej in ohranitev kulturne dediščine, lahko imenujemo za drugega ustanovitelja ptujskega muzeja.

Žar, strast, volja, navdušenje – čustva, ki jih izžareva 25-letni Gašper Mlakar, ko govori o krčmi Janževina, ki se ponosno razgleduje na okoliške haloške griče. Prvič je na Janški Vrh prispel še kot pubertetnik in seveda ga zarasle strmine, ki so zahtevale le delo, niso prevzele. Danes, pravi Gašper, razume, zakaj je oče Franc Mlakar izbral ta košček Haloz za snovanje nove zgodbe, ki spominja in opominja obiskovalce na bogato vinogradniško zgodovino Haloz. Toda pri vodenju krčme Gašper ni osamljen. »S partnerko Saro sva skupaj v tem in brez Sare se tega ne bi nikoli lotil,« je priznal.

Za nami je izredni in nekoliko skrajšani dobrodelni maraton Eno srce, ena Slovenija, ki ga je ekipa Radia 1 z Denisom Avdićem na čelu pripravila zaradi izrednih razmer, ki so jih za seboj pustile poplave. Znesek pa neverjeten! Zbrali skoraj dva milijona evrov.

Člani Turističnega društva Destrnik so pred dnevi populili lan, ki je letos rasel na treh njivah.

Čeprav je od silovitih in uničujočih poplav Drave minilo celo desetletje, je spomin na takratne dogodke še kako živ. Travma v ljudeh je ostala, marsikaj so se takrat naučili in danes na reko, ko narašča, gledajo drugače. Zavedajo se nevarnosti, ki jo lahko povzroči poplavna voda. Tudi službe zaščite in reševanja so od takrat bistveno bolj previdne, preudarne, delujejo preventivno. Ljudje so se dejansko samoiniciativno, glede na izkušnje, naučili, kako ravnati, ko se bliža visoka voda. Kaj pa država? Nič.

Obdelovalci in predelovalci lesa z največ 10 zaposlenimi lahko zaprosijo za nepovratna sredstva v višini od 15.000 do 70.000 evrov. Slovenski podjetniški sklad (SPD) je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport pred kratkim razpisal finančne spodbude za mikro podjetja v lesarstvu v višini 1,8 milijona evrov.

Občina Podlehnik je nedavno podpisala pogodbo z Ministrstvom za naravne vire in prostor za sofinanciranje sanacije plazu Ložina. Ministrstvo naj bi zagotovilo 426.590 evrov, preostanek bo primaknila občina.

Letošnje poletje zaznamujejo številne vremenske neprilike in izredne razmere, ne le doma, ampak tudi marsikje po svetu, tudi na destinacijah, ki so jih Slovenci izbrali za počitnikovanje.

V krajih ob Dravi od Hajdine do Središča ob Dravi se je zjutraj oglasila gasilska sirena in naznanila konec nevarnosti poplav.

Ledena zrna so se v ozkih pasovih znesla tudi nad vinogradi v Halozah. »Grozdje in listje na desni strani, torej na strani, od koder je nevihta prišla, sta uničena,« je dejal Franc Vaupotič, medtem ko je s sinom Miho kazal posledice nočnega besnenja narave. Rjave jagode, razcefrano listje in obtolčen les, škoda je velika, a na pomoč države ne računajo.

V teh, vendarle sončnih dneh, je stekla sanacija po katastrofalnem neurju na območjih Koroške in Savinjsko-šaleške regije. Roko pomoči so ponudili tudi prostovoljni gasilci, srce in hrbtenica civilne zaščite. Danes so v Savinjski regiji rokave zavihali gasilci iz Podravja.

Občini Videm je v drugem poskusu le uspelo najti izvajalca za izgradnjo modularnega vrtca na Selih. »Na razpis smo prejeli dve ponudbi, sedaj pa sledi pregled dokumentacije, tako da uradnih informacij o izbiri izvajalca še ne morem podati,« je dejal župan Brane Kolednik.

Pri Lorbekovih že nekaj časa nimajo mirnega spanca – zaradi nenehnega deževja so se premaknile večje količine zemljine, ki zdaj ogrožajo njihov dom.

Ko so Slovenijo v petek dopoldan pretresli posnetki dramatičnega dogajanja v Mozirju, Komendi, Kamniku in na Koroškem, je bila Drava sicer že visoka in se je razlivala iz struge, a še ni poplavljala, razen v zaselku Čreta pri Krčevini, ki je tik ob vodi. Tam so evakuirali ljudi in živali. Ker je bilo vode ogromno in je pritekala iz vseh strani, nazadnje se je dvignila še podtalnica, so reke v Spodnjem Podravju začele intenzivno poplavljati v soboto zjutraj.

Dve leti sta že minili, odkar so v ZD Ormož na spletni dražbi kupili stavbo v neposredni bližini doma, da bi si z njo pomagali reševati prostorsko stisko. Čeprav je kupnina že zdavnaj plačana, lastništvo vpisano v zemljiško knjigo, pa nepremičnina še vedno ni v dejanski posesti ZD, saj jim ni uspelo izseliti nekdanjih lastnikov. Zato se je Vila, kot v Ormožu na kratko imenujejo to mogočno stavbo, znašla na sodišču.

Direktorica Komunalnega podjetja (KP) Ormož Pavla Majcen je bila lani, ko so cene električne energije drastično zrasle, med redkimi, ki si je upala stopiti v ospredje in javno opozoriti na anomalije, ki so se dogajale. Po enem letu se je ponovno oglasila, saj razmer na trgu električne energije še kar ne more razumeti. Tokrat predstavlja novo dilemo, ali bolje rečeno neskladje, in se sprašuje, kako je to mogoče.

Uprava Vrtca Ptuj se bo čez dva tedna selila v enoto Zvonček na Mlinski cesti. Ta korak so bili primorani storiti zaradi racionalizacije poslovanja. Število otrok je namreč v zadnjih nekaj letih tako zelo upadlo, da vseh enot oz. objektov ne morejo več zapolniti.