Kaznivih dejanj, ki jih povzročijo mladostniki, je na Ormoškem iz leta v leto več, opažajo v ormoški enoti Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje.
V osrednjih Slovenskih goricah je bila športna dejavnost zelo razgibana že v začetku prejšnjega stoletja; starejšim in liberalnejšim Sokolom so se namreč kmalu pridružili katoliški Orli.
Agencija Spirit Slovenija skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport že vse od leta 2006 podeljuje nagrade najuspešnejšim tujim podjetjem, ki širijo svoje poslovanje in število zaposlenih v Sloveniji.
Eden izmed pomembnejših dogodkov na OŠ Olge Meglič je dan šole. Gre za tradicionalno prireditev, ki jo skupaj z učitelji soustvarjajo vsi učenci šole. Glavni namen je praznovanje rojstnega dne šole, ki je letos dopolnila že 44 let, hkrati pa imajo učenci možnost širši javnosti pokazati svoje sposobnosti in številne talente.
Ptujčana Tina Vrdjuka Kekec in Matjaž Kekec sta s svojo prav posebno čarovniško točko navdušila Slovenijo. V finalu obljubljata še večje presenečenje, pravi cirkuški razvrat, v katerem bosta svojo življenjsko zgodbo predstavila na kreativen in abstrakten način.
Tišini po zadnji odigrani in odpeti noti je sledil bučen aplavz, ki je bil potrditev, da je domačinka Sara Korošec navdušila, presunila zbrane gledalce, obiskovalce, ob redkih izjemah, ki so najprej ostali nemih rok. Predstava nikakor ni bila klasična prireditev ljudskih pevcev ali recitatorjev, pa vendar je vključevala tudi njih in seveda še svetlobo, glas, zvok, črke ter gibe. Bila je raznolika, kot so Haloze, kot so zgodbe ljudi, ki so bivali in še bivajo na slemenih gričev, v grapah ali na obronkih te za življenje svojstvene pokrajine.
Bralna značka za odrasle (BZO) je bila prvič izvedena v šolskem letu 2000/2001, od takrat naprej se je razvijala ter jo po vzoru ptujske knjižnice izvajajo v skoraj vseh splošnih knjižnicah Slovenije. Projekt si je zamislila, pripravljala in vodila Liljana Klemenčič ter ga predala sodelavcem iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, za kar so se ji še posebej zahvalili tudi na zaključku letošnje BZO. Njen vodja je oktobra letos postal Gregor Korošec.
Zgodovinska sekcija Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Kidričevo je priredila simpozij o duhovniku in zgodovinarju Mateju Slekovcu. Letos mineva 120 let od njegove smrti.
Letošnji december v Vidmu ne bo enak minulim. Že prihodnjo soboto bodo ob prižigu prazničnih luči pred domovi Videmčanov in v kapelah božični čas naznanile tudi jaslice. Koliko jih bo, še ni znano, v župniji Videm in tudi na občini upajo, da čim več.
Za markovske ljudske pevke je leto 2023 jubilejno. Njihova sekcija, ki deluje v okviru Folklornega društva Antona-Jožeta Štrafela, je bila namreč ustanovljena pred natanko 50 leti. V začetku leta so to pomembno prelomnico obeležile s koncertom, v teh dneh pa je luč sveta ugledal še zbornik ob 50-letnici delovanja z naslovom Naj pesem naša vam pove.
Območna obrtno podjetniška zbornica Ptuj je tudi na občinsko upravo v Trnovski vasi posredovala pismo o nameri za informacije, pomoč in izobraževanje trnovskih obrtnikov.
Slovenija se utaplja v prometnih zastojih, ti pa poleg slabe volje povzročajo tudi veliko gospodarsko škodo. Na drugi strani je vse manj uporabe javnega prometa in tako smo se znašli v začaranem krogu. Popoln prometni kolaps je torej res le še vprašanje časa, kot trdijo strokovnjaki
V ormoškem proračunu za prihodnje leto je investicijam v krajevni skupnosti Podgorci namenjen milijon evrov, kar je občinska uprava predstavila krajanom.
Na letošnjih dnevih slovenskega turizma je Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije za 30 let dela v gostinstvu s priznanjem nagradila Martina Težaka, lastnika Bara pri Veseliču v Turškem Vrhu, ki mu po domače pravijo pri Habrijačkem. Gre za gostinski obrat, ki je svojevrsten fenomen, saj neprekinjeno poslujejo že 120 let. Tudi med vojno je bil odprt, zaprt je bil le med korono. Martin Težak pa je že četrta generacija, ki vztraja v dejavnosti že tudi sam tri desetletja.
Svetniki občine Dornava so na novembrski seji potrdili osnutek proračuna za naslednje leto, ki je že v javni obravnavi. Predvidoma bodo gospodarili s tremi milijoni evrov. Investicijskega denarja bo na voljo okoli 800.000 evrov, v glavnem ga bodo porabili za dokončanje obnove starega vrtca, modernizacijo cestne mreže in nakup novega gasilskega vozila.
Med osmimi kandidati za direktorski stolček Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje je le en sam izpolnjeval vse razpisne pogoje in oddal vsa potrebna dokazila. Milan Klemenc je tako postal edini možen in po mnenju sveta zavoda tudi primeren kandidat za to delovno mesto.
Časnik Finance že 17 let oblikuje lestvico sto najbogatejših Slovencev. Pred več kot desetletjem je bila edina na lestvici s ptujskega konca družina nekdanjega župana občine Zavrč in gospodarstvenika Mirana Vuka. S Spodnjim Podravjem je povezan še en milijonar, ki smo ga v preteklosti srečevali na lestvici – Darko Horvat, ki ima eno od svojih posestev v Strelcih v občini Markovci. Vuka in Horvata v družbi sto najbogatejših več ne najdemo, nedvomno pa sta premoženje ohranila in se iz baz javno dostopnih podatkov umaknila.
Kmetje, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih, so dosegli spremembo uredbe in dogovor o izplačilu okrog 500 evrov nadomestila po hektarju. Uredba je bila poslana tudi v Bruselj, ki je zanjo prižgal zeleno luč, a kmetje izplačil še vedno niso prejeli, kajti slovenska vlada uredbe še ni sprejela. »Vedno, ko nam to ustreza, se izgovarjamo na Bruselj, a pravi razlog za zaviranje je naša država,« je jasen Milan Unuk, kmet z Dravskega polja in pogajalec za vodovarstvena območja.
Proračun v Vidmu za prihodnje leto je pod streho. V ospredju pa za razliko do prejšnjih sej ni bila problematika vrtca ali zdravstvenega doma, temveč ceste. Tone Topolovec iz Velike Varnice pod sv. Avguštinom je ponovno opozoril na 700 metrov dolg cestni odsek, ki ga je pred leti prepustil občini z obljubo, da ga bo ta odela v asfaltno preobleko: »Že 40 let sam čistim mulde in skrbim za odvodnjavanje ceste in še vedno hodim po makadamu. Cesto potrebujem sedaj, ko sem še živ, ko bom enkrat na pokopališču, je več ne potrebujem.«
Med starši so vse glasnejše govorice, da njihovi otroci v podaljšanem bivanju več ne delajo domačih nalog oz. jih učitelji k temu ne spodbudijo. Ob tem se marsikdo sprašuje, kaj dejansko počnejo učenci, ko končajo pouk in čakajo svoje starše, da pridejo ponje. Dejstvo je, da so nekateri učenci v šoli do 15. ure ali še dlje, nato jih čakajo še popoldanske aktivnosti. Ko pridejo v poznih popoldanskih urah domov, pa ugotovijo, da je treba narediti še domačo nalogo. Časa za kakovostno preživljanje časa z družino tako ne ostane veliko.
