Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič je na marčevski seji varnostnega sosveta mestne občine (MO) Ptuj opozoril na porast vandalizma ter kršitev javnega reda in miru. „Gre v glavnem za park v Ljudskem vrtu in mesti park,“ je poudaril.

Kar nekaj delov mesta je, ki so v zadnjih letih postali bistveno bolj naseljeni in posledično tudi prometno obremenjeni. Med najbolj akutnimi je Rabelčja vas, mestno naselje, kjer je v zadnjih letih zraslo in še nastaja največ novih hiš, ob tem pa še velik večstanovanjski objekt. Čeprav so za to območje načrti, kako mora biti urejena cestna mreža, že nekaj časa znani, pa se ne zgodi nič. In očitno bodo tamkajšnji meščani še dolgo, vsaj nekaj let, čakali na urejene prometnice.

Vse občine v Sloveniji, skupaj s podjetji in zavodi, v katerih so ustanoviteljice, so bile konec lanskega leta zadolžene za 1,3 milijarde evrov. Najvišji dolg imajo Ljubljančani, 329 milijonov evrov, kar je 1.215 evrov na prebivalca. Mariborčani imajo 118 milijonov evrov dolga, Celjani 18, Koprčani 40 in Krajnčani 30. Mestna občina Ptuj ima 19,8 milijona evrov dolga, podjetje Javne službe in občinski zavodi pa skupaj 3,4 milijona evrov, vse skupaj znaša zadolžitev Ptuja 23,2 milijona evrov, kar je 1.022 evrov po prebivalcu.

Vsi, ki ste letos že sklepali avtomobilsko zavarovanje, ste lahko ugotovili, da so cene znova poskočile, in to ne malo. Nič drugače ni pri zavarovanju nepremičnin. Zavarovalnice so cene vidno dvignile zaradi – kot pojasnjujejo - inflacije, višje cene avtomobilskih rezervnih delov ter lanske naravne nesreče.

Šolska stavba v Vidmu, imenovana tudi bela šola, je pred dnevi obeležila 30 let obstoja. Ob tej priložnosti so učenci pripravili časovno potovanje v preteklost, sedanjost in prihodnost, na odru pa so se zvrstile točke učencev vseh razredov, od najmlajših do najstarejših.

V Domu krajanov Turnišče so 20-letnico delovanja nedavno praznovali Ljudski pevci DU Turnišče. Skupina je svojo začela leta 2004 na pobudo takratnega predsednika DU Turnišče Jožeta Milošiča, ko se je zbralo dvanajst pevcev. Za njihovo pevsko in glasbeno delovanje se jim je z malo statuo zahvalila ptujska županja Nuška Gajšek.

Šola za ekonomijo, kmetijstvo in turizem (ŠETK) ŠC Ptuj je tudi letos dosegla izjemne rezultate na Mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju. Ptujski dijaki so bili dobro pripravljeni in motivirani. V kategoriji sejemski nastop so dosegli tretje mesto, kar je odličen uspeh.

Dvorano ormoškega gradu, ki je večinoma namenjena občinskim svetnikom, so tokrat napolnili mladi parlamentarci iz osnovnih šol občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.

V KUD Vitomarci so obletnico rojstva generala in pesnika Rudolfa Maistra obeležili v športnem duhu – peš so jo mahnili proti Zavrhu.

Rotary klub Ptuj je že peto leto zapored ob materinskem dnevu obdaril matere iz Spodnjega Podravja.

Že zadnji dve leti se vinogradniki oz. vinarji soočajo s pomanjkanjem grozdja, posledično prehitro kopnijo tudi zaloge. Stanje odraža miselnost preteklih let, ko je država spodbujala zelene trgatve, krčitve vinogradov, ko so prenizke odkupne cene imetnike vinogradov le utrdile v prepričanju po opustitvi dejavnost. Svojo vlogo je odigrala tudi zlata trsna rumenica, ki zaradi preteklih napak vinogradnikov in državnih odločevalcev sedaj povzroča resno gospodarsko škodo, predvsem na Ormoškem, a tudi drugi vinorodni okoliši niso izjema.

Občani Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža so minulo soboto pobirali odvržene odpadke v svojih lokalnih skupnostih.

Po presmecih velikanih sta znani dve vasi občine Gorišnica, in sicer Mala vas in Zamušani. Tudi letos tako v eni kot drugi vasi niso obsedeli križem rok, ampak so zavihali rokave in izdelali presmeca velikana.

Občina Gorišnica ima novo pridobitev. Preko javnega naročila so pred kratkim kupili traktor blagovne znamke John Deer za potrebe režijskega obrata. Vrednost investicije znaša okoli 217.000 evrov z DDV

Večletno dobro sodelovanje in prijateljstvo sta Zavod Dornava in ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj obogatila z razstavo ob svetovnem dnevu downovega sindroma, ki so jo odprli 21. marca na hodniku šole. Razstava je tudi plod sodelovanja in združenih moči učiteljic in učencev Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marjana Borštnarja Dornava ter učencev in učiteljev ZGŠ, ki v zavod vsako leto prinašajo veselje z glasbo.

Obreški gasilci sicer vsako leto rušijo rekorde z dolžino presmeca, ki ga izdelajo, a letošnji je nekaj posebnega.

V Ljubstavi sredi Haloz, kjer naj bi zraslo 37 rastlinjakov za gojenje jagodičevja, dišavnic in zelišč, so do zdaj zrasle le konstrukcije s fotovoltaičnimi paneli, ki so obdani z ograjo in kamerami. Mitja Hertiš, direktor podjetja Evrokredit, ki je investiralo na zemljišču, sicer v lasti kmeta iz Cirkovc, napoveduje: »Začetek obdelave kmetijskega zemljišča je v teku, predvideno je v začetku aprila 2024.«

Kar nekaj cest in ulic je na Ptuju, za katere je bila v zadnjem času predlagana postavitev t. i. ležečih policajev. Med zadnjimi so jih postavili v naselju Bratje Reš, v Pivkovi ulici, a so jih po zelo kratkem času zamenjali. Nove ovire, postavljene prejšnji teden, so po mnenju mnogih voznikov in stanovalcev preveč agresivne in previsoke, posledično se je precej prometa preusmerilo v vzporedne ulice. „Zamenjava je bila popolnoma nepotrebna in nesmiselna! Omejitev na tem odseku je 30 km/h, že doslej si moral voziti bistveno počasneje, zdaj se moraš ustaviti. Dosegli so le to, da se zdaj večina vozi po sredinskih ulicah, kjer pa je še bistveno več otrok,“ pravi ena izmed stanovalk.

Ob prvih napovedih izgradnje optičnega omrežja po Halozah do vsakega naslova so bili predvsem Haložani, ki poznajo svoj teren in stroške dela, skeptični. Obenem sta se pojavila seznama belih in sivih lis ter zaveza, da bo sprva 85 % naslovov, nato 80 % naslovov na belih lisah, torej na območjih, kjer ni tržnega interesa po gradnji optičnega omrežja, z optiko pokritih ob pomoči državnih razpisov. Za območje Haloz in dela Podravja se je za izgradnjo optičnega omrežja prijavilo podjetje Rune Enia. Zadnje informacije so, da naj bi podjetje odstopilo od dela pogodb za izgradnjo optičnega omrežja. Koliko naslovov bodo izpustili, v katerih krajih ali občinah ne bodo gradili, ne razkrivajo.

Problem parkiranja v ptujskem mestnem jedru, pa tudi izven njega, se z leti ne rešuje, pač pa le še poglablja. V centru mesta je bistveno premalo parkirnih mest. Pogosto je treba narediti kar nekaj krogov, da „ujameš“ kakšnega, obstoječa parkirišča pa marsikje niso primerna, bodisi so preozka bodisi je treba parkirati v lužah. Preverili smo kratkoročne načrte na tem področju.