Ozka haloška cesta z zavitimi ovinki vodi do Medvedovih v Dobrini, kjer so pred desetletji začeli pisati zgodbo podjetja Bioles. Na slemenu haloških gričev so ustvarili podjetje, ki lesu daje pravi pomen. »Občudujem jih in glede nato, kako malo država podpira lesnopredelovalno industrijo, delajo čudeže,« je dejal Franc Pohleven, ambasador lesa, upokojeni profesor in ostri kritik državne lesne politike.

Ptujska Panorama – tako kot številna druga območja v mestu – skriva številne arheološke zaklade. Pred nekaj dnevi je bil izveden ogled izkopavanj velike rimske stavbe na vrhu griča. Primerjava z drugimi mesti, ki imajo podobna arheološka odkritja, pa kaže, da bi na tem področju lahko naredili več za ustrezne, modernejše predstavitve najdb.

Ali bo Slovenija – glede na letošnja številna silovita orkanska neurja – odslej postala še dežela tornadov? Pri nas je zaradi precejšnje reliefne razgibanosti in veliko hribovitih, goratih območij manj možnosti za razvoj tornadov kot na prostranih ravnicah.

V najbolj zahodni haloški občini so začeli osrednjo investicijo letošnjega leta, to je izgradnja mostu čez Dravinjo v naselju Varoš. Most bo gradilo podjetje UB-projekt iz Prebolda, ki je specializirano za sanacije in gradnje manjših mostov, z občino pa je sodelovalo že pred dvema letoma, ko je zgradilo t. i. beli most čez Ložnico proti Slovenski Bistrici.

Drevesa ob cestah lahko nudijo prijetno senco, lahko pa zaradi padajočega vejevja pomenijo nevarnost za voznike in druge udeležence v prometu. Številne občine, med njimi tudi v Makolah, pozivajo lastnike gozdov ob cestah, da odstranijo potencialno nevarna drevesa in veje, ki ogrožajo prometno varnost. Poziv je dobrohoten, saj lahko v primeru poškodb vozniki od lastnikov gozdov terjajo odškodninsko odgovornost, inšpektorji – na Bistriškem je to medobčinski inšpektorat – pa jim lahko izrečejo tudi globo v višini 500 evrov.

Gradnja urgentnega centra Ptuj je v zaključni fazi. Te dni bo opravljen kakovostni prevzem, nato počakajo le še na uporabno dovoljenje in prostore bodo lahko začeli uporabljati. 700 kvadratnih metrov površin je moderno in sodobno urejenih, neprimerljivo s starimi, premajhnimi prostori, ki jih uporabljajo trenutno.

Zaradi svoje lege se na območju trojiške občine gradi ali pa je že dokončanih več tras kolesarskih povezav, tako iz projekta ORP Slovenske gorice kot državnih.

Šolske počitnice se nezadržno bližajo koncu in mnogi hitijo še po zadnjih nakupih pred začetkom novega šolskega leta. Svinčniki, zvezki, delovniki so zajetno finančno breme za številne družine in kljub številnim akcijskim ponudbam je končni račun za šolske potrebščine vsako leto višji.

Nekaj manj kot 300 občanov Vidma, in ne 600, kot so krožile govorice, je pred časom presenetila višina nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki jim ga je pripravila finančna uprava (FURS). Prišlo je do napake, so sporočili iz FURS, a obenem dodali, da so občane, pri katerih je prišlo do napačnega izračuna, o napaki že obvestili.

Tri leta po katastrofalnih poplavah Drave so leta 2015 v občini Duplek prišli do protipoplavnega nasipa. Prva resna preizkušnja vzdržnosti in učinkovitosti nasipa so bile zadnje visoke vode. „Nasip je odigral svojo vlogo, izkazal se je kot dobro zgrajen,“ pravi župan Dupleka Mitja Horvat.

Pred vrati je novo šolsko leto, ki za starše šoloobveznih otrok pomeni nemajhen finančni zalogaj. Še bolj globoko je treba seči v žep, če se v družini hkrati šola več otrok. Ko je breme pretežko, starši potrkajo tudi na vrata dobrodelnih organizacij.

Maturanti so lahko pred dnevi izvedeli, ali so sprejeti na želeno fakulteto. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je namreč zaključilo izbirni postopek prvega prijavnega roka za vpis v prvi letnik na dodiplomske in magistrske študijske programe v študijskem letu 2023/24. Omejitev vpisa so letos imeli 104 študijski programi, kar je nekoliko več kot lani. Letos so morali največ točk zbrati tisti, ki so se vpisali na Fakulteto za dizajn, smer vizualne komunikacije, sledi filmska in televizijska režija ter psihologija. Program splošne medicine je po zahtevnosti komaj na 18. mestu.

Zadnjih 14 dni so oči javnosti uprte v severni del Slovenije, ki ga je prizadela povodenj bibličnih razsežnosti.

Hajdinski kletarji so na dvorišču župnišča postavili klopotec. Ta naznanja, da začenja grozdje zoreti.

Klopotci že pojejo na vrhih vinogradov, mehčajo jagode ter opominjajo na bližajočo se trgatev in jesen.

Zadnji zemeljski premiki na območju grajskega hriba ne ogrožajo grajskega rova, kjer potekajo pokušine vina in piva v temi ter igra pobeg iz rova za družine. „Obisk rova je varen“, je povedala Jana Gerl iz Zavoda Tura, ki se s turistično dejavnostjo ukvarja že več kot osem let.

V občini Juršinci so proslavili 29. občinski praznik. Med prejemniki najvišjih občinskih odlikovanj je nekdanji in edini dosedanji župan Alojz Kaučič, imenovali so ga za častnega občana. Če kdo, potem si prav on zasluži ta častitljivi naziv, saj je njegov prispevek v razvoju tega dela Slovenskih goric neprecenljiv.

Posebno pozornost je občina Ljutomer ob svojem 67. prazniku namenila dobitnikom letošnjih Miklošičevih priznanj.

Najprej so se začela prazniti župnišča manjših župnij, danes se Cerkev že srečuje z vprašanji, kdo bo upravljal večje župnije. Zelo verjetno bo tako, da duhovniki vernikom v prihodnje ne bodo na razpolago ves čas, najbrž bo manj bogoslužij, najverjetneje jih bodo darovali v eni cerkvi za več župnij skupaj.  

Ljudska iniciativa Destrnik je zbrala 154 podpisov občanov, ki se ne strinjajo s prodajo šestih parcel v središču občine za stanovanjsko in poslovno gradnjo.