Arhiv Štajerskega Tednika

Pred 20 leti je bilo na Slovenskem 16.350 vinogradov, od tega le štiri odstotke starejših od 40 let, lani je vinska trta uspevala le še na 14.300 ha, 40 let ali več pa je bilo starih že 16 % vinogradov. Na eni strani torej krčitev, na drugi staranje nasadov ter obnove vinogradov v obsegu vsega slabih 300 ha na letni ravni, kar nikakor ne sledi potrebam razvoja vinogradništva pri nas in ne pokriva niti skrčenih ali opuščenih površin. V letih 2018–2023 se je obseg vinogradov zmanjšal za okrog 300 ha letno. »V Sloveniji gremo iz ene skrajnosti v drugo, pred leti smo se soočali z viški grozdja, država je spodbujala zelene trgatve, ob nizkih odkupnih cenah pa so predvsem manjši vinogradniki kooperanti opustili pridelavo. Sedaj pa se že večji vinarji soočajo s pomanjkanjem grozdja, kar pa pomeni, da se je pojavila priložnost za nove generacije vinogradnikov, vendar pa marsikdo, ki bi sadil trto, sedaj še čaka zaradi zlate trsne rumenice,« je dejala Simona Rajh iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, Kmetijske svetovalne službe Ormož, ki je lani vinogradnikom vložila 180 vlog za preglede vinogradov zaradi zlate trsne rumenice. In bolezen, ki jo prenaša ameriški škržatek, je trenutno največja skrb vinogradnikov, ki tržijo grozdje ali vino.

So z zlato trsno rumenico okužene že cepljenke?

Preberite več v Štajerskem Tedniku