Perutnina Ptuj toži Urad informacijskega pooblaščenca. Razlog: podatki o industrijskih odplakah, ki jih oziroma so jih odvajali na ptujsko centralno čistilno napravo. Količine Perutnininih odplak, ki se iz industrije na desnem bregu Drave stekajo na občinsko čistilno napravo, že leta ne dajo miru občinskemu svetniku Milanu Klemencu. Priti želi do podatkov o količinah odplak, faktorju onesnaženja in koliko je Perutnina Komunali za čiščenje plačala.

Hajdino je ta teden zatreslo anonimno pismo o domnevno spornem dogajanju na tamkajšnji osnovni šoli. Pisec ali pisci, podpisali so se kot „starši nekaterih otrok OŠ Hajdina“, so zapisali vrsto skrb vzbujajočih navedb. Pridobili smo odziv vodstva šole, župana oziroma občine, ki je ustanoviteljica zavoda, in predsednika Društva ravnateljev spodnjepodravske regije. Na naša poizvedovanja so se odzvali tudi na Policiji, kjer pa so zaradi zaščite mladoletnih oseb potrdili le, da zadevo preiskujejo.

Nižje jesenske temperature so naznanile začetek nove kurilne sezone, ki se vsaj glede ponudbe zdi prijaznejša kot lani, ko je na trgu lesnih peletov in tudi lesa za kurjavo vladal kaos. A medtem ko so se dobavne poti ponovno vzpostavile, skladišča napolnila, cena v primerjavi z lani ni upadla.

Srede so v lenarški knjižnici rezervirane za pravljične urice; pred tednom dni je bila nekoliko drugačna.

Vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) je v sodelovanju s ptujsko občino našlo rešitev prostorskih težav arheološkega oddelka. Selijo se na Osojnikovo cesto 3, kjer bodo imeli veliko bolje urejene in varne prostore za delo.

Zaradi načrtovane izgradnje male hidroelektrarne na Pesnici so nekateri tamkajšnji domačni precej zaskrbljeni. Bojijo se namreč, da bi izgradnja poslabšala poplavno varnost v Forminu in bližnji okolici.

Literarni popoldan s Tonetom Partljičem, ki je nedavno potekal v viteški dvorani gradu Hrastovec, tokrat ne bi mogel biti na primernejšem mestu.

Na Osnovni šoli Hajdina so konec minulega tedna pripravili literarni večer. V poznem jesenskem popoldnevu so učenci na vrtu pri šoli prebirali besedila, ki so jih zapisali in izdali v šolskem glasilu Najdihojca. Učenci so tudi zapeli in zaigrali, individualno ter v zboru oziroma skupinah. Po prireditvenem prostoru je večkrat poletela maskota šole, čebelica Ajda.

„Nikoli si nisem mislila, da bom dočakala sto let!“

Praznovanje 27. praznika občine Zavrč je zadnjo soboto v septembru doseglo vrhunec. Praznično dogajanje se je začelo s svečano sejo, nato pa je sledilo odprtje razstave Kamnine v Halozah, ki sta jo pripravila zbiralca Viljem Podgoršek in Franc Golob.

Na baročnem stopnišču mariborskega gradu je na ogled občasna razstava Vinčanska kultura v sodobnih kreacijah Sanje Veličković, ptujske modne oblikovalke, ki je navdih za to razstavo dobila v zapisih o skrivnostni evropski kulturi, njeni zapuščini v obliki artefaktov, njeni skrivnostni pisavi.

V Domu krajanov ČS Ljudski vrt so z letošnjo razstavo ponovno navdušile članice skupine klekljaric pod vodstvom mentorice Jane Dobnik, ki je končala šolo idrijske čipke in na Ptujskem širi način klekljanja, ki se je razvil v Idriji.

Sosedje na Hrvaškem napovedujejo rekordne rezultate letošnje turistične sezone. Prihodki od tujih turistov so po podatkih Hrvaške narodne banke (HNB) ob polletju znašali 3,8 milijarde evrov, kar je dobrih 20 odstotkov več kot lani.

Preverili smo, kako je v sosednjih mestih: ormoška, bistriška in lenarška v udobnih ter lepih prostorih.

V zadnjih avgustovskih poplavah so cirkulanski gasilci v samo treh dneh prečrpali pet milijonov litrov vode. To je bil edini način, da so preprečili večjo škodo v stanovanjskih hišah v Dolanah.

Zveza Sožitje je odpovedala načrtovane regijske piknike, denar pa bo namenila prizadetim v poplavah.

Zadrževalnik Medvedce, ki že več desetletij čaka na dokončno ureditev, je ključen za izboljšanje poplavne varnosti in možnosti za gradnjo vzdolž reke Polskave v občinah Kidričevo in Videm.

Kmetijsko ministrstvo že 15 let objavlja razpise za mlade prevzemnike, katerih cilj je spodbuditi mlade k prevzemu kmetije in s tem pomladiti starostno strukturo gospodarjev slovenskih kmetij, ki je še vedno visokih 58 let. Nedavno je ministrstvo zaključilo prvi razpis v novi finančni perspektivi.

Gradnja na hribovitem terenu ne bo poceni.

Strokovnjaki so opozarjali, politika si je zatiskala ušesa ali celo demonizirala gradbeno prometno stroko. Zamudili smo za več kot deset let razvoja, zato smo na začetku popolnega cestnoprometnega kolapsa. Rešitve so, a jih nihče ne realizira v praksi, opozarja predstojnik Prometnotehniškega inštituta v Ljubljani Peter Lipar, ki je bil eden od glasov vpijočih v puščavi.