Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava sodeluje v Unescovem projektu Drugačnost nas bogati. V projekt so poleg uporabnikov in zaposlenih v Zavodu vključili tudi otroke Vrtca Dornava, članice Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari, Občino Dornava in učence Zasebne glasbene šole v samostanu svetih Petra in Pavla na Ptuju.

Mnenja o predlogu in ne nazadnje odločitvi o združitvi treh ptujskih zavodov v enega so deljena. Pred pripravo gradiva za mestni svet se je vodstvo ptujske občine s pomočjo ankete lotilo preverjanja mnenja občanov, izdelana pa je bila tudi študija. Oboje skupaj je občino stalo več kot 14.000 evrov.

Svetniki občine Dornava so se minuli četrtek sestali na redni seji. Posebej vroče razprave ni bilo, obravnavano vsebino so potrdili soglasno.

Glavni razlogi za nekoliko spremenjen odlok o Občanu so po pojasnilu občinske uprave administrativne narave, z odlokom pa tudi ne urejajo več ustanovitve Občana, saj je ta že ustanovljen, pač pa njegovo izdajanje, urejanje, financiranje in programsko zasnovo.

Na Dominkovi domačiji so pospravili letošnji pridelek. V Društvu upokojencev Gorišnica, ki skrbi za domačijo, so zelo zadovoljni z letošnjo letino. V društveni sod se je nateklo okoli 350 litrov vina, več kot dovolj pa so natrgali tudi koruze.

Damjan Kobale, učitelj fizike na Osnovni šoli Hajdina, se je pred dvema letoma navdušil nad astrofotografijo, fotografiranjem nebesnih teles in dogodkov. Najbolj ga navdušujejo zvezdne kopice, meglice in galaksije. Njegove astro fotografije južnega neba so v strokovni javnosti prejele že vrsto pohval in priznanj. Zelo odmevna je bila tudi nedavna razstava fotografij v okviru 29. mednarodnega znanstvenega festivala v Ljubljani, na kateri je sodeloval tudi njegov učenec Nik Vintar

Haloze so v pol stoletja doživele pravi eksodus. Ljudje so deželo tisočerih gričev zapuščali v iskanju boljših možnosti za življenje oz. preživetje. V zadnjih letih je razvoj Haloz viden, otipljiv. Asfaltna cesta, sicer ožja kot drugje, vodi do večine bivanjskih naslovov, prav tako pitna voda priteče iz pipe, otroško varstvo je zagotovljeno, enako avtobusni prevozi za šoloobvezne otroke. Pa vendar izreden preskok v kakovosti življenja v Halozah še ni uspel obrniti krivulje števila prebivalcev navzgor, vsaj ne v manjših izmed sedmerice haloških občin. Na državni ravni pa kljub drugačnim sporočilom za javnost posebne podpore Halozam ni zaznati.

Občina Majšperk letos prvič izvaja participativni proračun, kar pomeni, da o delčku porabljenega denarja za projekte neposredno odločajo občani in občanke na volitvah 22. oktobra. Občina je prejela 44 projektnih predlogov, od tega je bilo 29 ustreznih.

Svetniki občine Kidričevo bodo na nocojšnji seji v prvem branju obravnavali proračun za naslednje leto, s katerim načrtujejo blizu devet milijonov evrov prihodkov.

Policisti PP Ptuj so danes na podlagi odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju zaradi suma storitve kaznivega dejanja groženj in izdajanja za  vojaško osebo opravili hišno preiskavo pri državljanu  Slovenije, stanujočemu na območju Ptuja.

Pred dobrimi tremi leti se je zaradi potresa na hrvaški strani nekaj deset metrov od cerkve v Zavrču utrgala zemlja. Uničila je del kamnitega zidu in povzročila precejšnje razdejanje. Teren je še danes precej nestabilen, kamenje pa drsi proti lokalni cesti, ki vodi do osnovne šole in vrtca v Zavrču. V nevarnosti so tako vozniki kot pešci, saj je še vedno velika nevarnost, da bi kateri izmed kamnov padel na cesto. Teren so sicer za silo zavarovali z mrežo.

Med podjetji, ki jim je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zadnjih dveh letih podelilo koncesije za gradnjo novih domov za starejše, je tudi Medgeneracijski center Destrnik (MCD). Ta se je s podpisom koncesije zavezal, da bo dom v Zasadih dokončal do konca letošnjega leta, vendar tako kot številni drugi koncesionarji iz tega paketa na izbrani lokaciji ni zasadil še niti lopate, kaj šele, da bi se veselil likofa.

V osnovnih šolah Spodnjega Podravja je vse več učencev priseljencev, ki ne razumejo slovenskega jezika. V Slovenski Bistrici so že pred časom javno opozorili na številne težave, ki so povezane s tem. Za uspešno učenje in razumevanje navodil je namreč ključno medsebojno sporazumevanje. Številni strokovni sodelavci zato pozivajo pristojno ministrstvo, da bi morali za te otroke uvesti prehodno obdobje, ki bi bilo namenjeno izključno učenju slovenščine.

Republiška Direkcija za infrastrukturo (DRSI) je pred desetletjem izpeljala obsežen, pol milijarde evrov težak projekt obnove železniške infrastrukture med Pragerskim in Hodošem na državni meji z Madžarsko. Sedem let po končanju obnove so se na novih betonskih železniških pragovih, ki so jih vgrajevali v progo, pojavile razpoke. Najbolj kritičen del je na podravskem odseku proge, največje razpoke so v Zamušanih, Veliki Nedelji in na Pragerskem.

Jutri bo v Mestnem gledališču ponovno praznično, kot je praznično ob vsaki novi premieri. Dramsko delo Franz, ki ga je napisal eden najuspešnejših hrvaških dramatikov Tomislav Zajec, je že tretja premiera MG Ptuj v sezoni 2023/24. V njem se dotika vznemirljive teme ugovora vesti, kar je v današnjem času, ko divja vojna v Ukrajini in nastajajo nova vojna žarišča, še toliko bolj aktualen problem.

Na področju vlaganj v cestno infrastrukturo je oziroma bo letos izpeljanih zelo malo investicij. Pravzaprav je v planu le obnova dveh cestnih odsekov na območju celotne občine. Tudi za javno razsvetljavo znatnih sredstev v letošnjem proračunu ni zagotovljenih.

Turistično društvo (TD) Cirkulane si prizadeva z različnimi dogodki oživljati Park etnografske dediščine. Eden izmed njih je tradicionalno kožuhanje oz. ličkanje koruze ter pletenje koruznih storžev, ki so ga organizirali minulo soboto. To je bilo včasih v Halozah eno izmed pomembnejših jesenskih opravil.

Jesen je čas za spravilo pridelka, takrat pa sadjarji, ki jih je v občini kar precej, potrebujejo veliko pridnih rok, da so sadeži pravočasno pobrani in spravljeni v skladišča.

Društvo gospodinj Zavrč je pred osmimi leti skoraj zamrlo. Takrat je vodenje prevzela Irena Kokot in dala društvu novi zagon ter energijo. Trenutno je vseh članic okoli 45, od tega je aktivnih nekaj manj kot polovica, v povprečju so stare med 60 in 70 let. Skozi vse leto izvajajo številne dejavnosti, sodelujejo na različnih dogodkih in se povezujejo z vsemi lokalnimi društvi.

Obstaja že nešteto kolesarskih, pohodniških, planinskih poti po Halozah, toda člani Športnega društva Zgornja Pristava so sklenili, da na zemljevid zarišejo še dve. Označili so dve poti, ki ju je mogoče premagati tudi z otroškimi vozički, oziroma poti, ki nista prezahtevni niti za starejše občane. Ena vodi od ribnika v Zgornji Pristavi preko Gorce do ribnika Podlehnik, druga skozi Doleno na Janški Vrh.