Na letošnjem, že 61. sejmu Agra se bo v šestih dneh na nekaj več kot 70.000 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru predstavilo 1.700 razstavljavcev iz 35 držav, osemnajst od teh držav bo v Gornji Radgoni neposredno prisotnih. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, ki bo v Gornji Radgoni potekal med 26. in 31. avgustom, bo odprla predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Dijaški dom Ptuj od prvega septembra naprej ne bo več samostojni zavod. Upravljanje stavbe, ki je sicer v lasti Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, prehaja pod Šolski center (ŠC) Ptuj, skrb za dijake pa bo prevzela Elektro in računalniška šola z ravnateljem Rajkom Fajtom. Pol stavbe bo odslej za svoje dejavnosti uporabljala OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj.

Enako kot pred 14 dnevi dan solidarnosti sedaj tudi predlog prostovoljnih delovnih sobot odpira nemalo vprašanj. Kakšen bi bil učinek prostovoljne delovne sobote učitelja ali uradnika v kateri od številnih pisarn javne uprave? Kakšno dodano vrednost bi javni uslužbenci ustvarili s prisotnostjo na delovnem mestu, če bi se seveda za to sploh odločili, so vprašanja, ki si jih zastavlja nemalo ljudi, še posebej delavci v gospodarstvu, ki že tako dajejo od sebe vse, da država lahko funkcionira.

V občinah Spodnjega Podravja, ki so jih v začetku avgusta prizadejale poplave, so že začeli popisovati škodo na objektih, kmetijskih zemljiščih in gozdovih. Reka Drava je tokrat največ težav povzročila v občini Gorišnica, kjer je bilo skupno poplavljenih 36 različnih objektov v zasebni lasti. Nekoliko manj škode je tokrat povzročila v občinah Markovci in Cirkulane. Večina oškodovancev vlog še ni oddala, občine pa jih bodo zbirale vse do 18. septembra 2023.

Po prostorskih dokumentih, sprejetih pred nekaj leti, je na griču Panorama možna gradnja 47 stanovanjskih hiš. Nekateri lastniki parcel na tem območju gradnji nasprotujejo in so vložili tožbo, ki jo obravnava Ustavno sodišče, nerešenih pa je še veliko drugih zadev. Na občini sicer pravijo, da ovir za gradnjo z vidika veljavnosti prostorskih dokumentov ni.

Ko so se na cestah pojavili prvi električni avtomobili, so veljali za pravo čudo tehnike, njihovi lastniki pa za ekološko ozaveščene, razvoju znanosti naklonjene in seveda petične. A ne nujno v tem vrstnem redu.

V Sloveniji so pred petimi leti začeli znova uvajati vajeniško obliko izobraževanja. Prednosti vajeništva so prepoznali tudi številni delodajalci, v minulem šolskem letu se je vključilo tudi podjetje Talum Kidričevo.

V juliju po navadi podjetja razpisujejo kadrovske štipendije, s katerimi si lahko zagotovijo nujno potreben kader. Še posebej za tiste profile, ki na trgu dela primanjkujejo. Nekatera podravska podjetja so na tem področju zelo aktivna in skušajo že v času izobraževanja čim več mladih navdušiti za zaposlitev pri njih. Kar veliko pa je takih, ki se s tovrstnimi aktivnostmi ne ukvarjajo, po drugi strani pa imajo velik deficit kadra. Kvalificirani delavci se upokojujejo, mladih, ki bi jih nadomestili, pa ni.

Podlehničan Luka Jelen ne izstopa le po višini, temveč tudi po delovni in učni vnemi. Odličnjak, zlati maturant, ponosen na svoje dosežke, ki se ne boji izpostaviti, povedati svojega mnenja. »Vedno imam jasen cilj in fokus, kako cilj doseči. Nisem polovičarski, ne zadovoljim se z manj, kot lahko dosežem,« je dejal 18-letni Luka iz Stanošine.

Včeraj se je na Petanjcih začel letošnji festival Dnevi poezije in vina, ki bo trajal vse do sobote, 26. avgusta, v 17 krajih v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Na Ptujskem tudi v Dornavi, na Janškem Vrhu, v Juršincih in Vitomarcih. Od jutri naprej pa bo z osrednjimi dogodki potekal na Ptuju, z velikimi festivalskimi branji, otvoritveno slovesnostjo in branjem odprtega pisma angleškega pesnika Davida Harsenta.

Občina Lenart je pridobila državna sredstva za sofinanciranje sanacije završkega razglednega stolpa.

Cilj akcije je šolarjem zagotoviti šolske torbe in potrebščine za brezskrben povratek v šolske klopi.

Vreme jo je letos zagodlo tudi postavitvi klopotca, saj je članom Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci to uspelo šele v tretjem poskusu.

Kakor svoj čas epidemija korone tudi nenavaden val silovitih neviht sedaj sproža žolčne razprave o ozadju nesreče, ki nas je zadela. Eni verjamejo uradni znanosti, drugi so prepričani, da so zlonosni oblaki delo skrivnostnih gospodarjev človeštva.

Kot vsako leto je bil program tudi letošnjega kmečkega praznika na Destrniku zelo pester.

Ozka haloška cesta z zavitimi ovinki vodi do Medvedovih v Dobrini, kjer so pred desetletji začeli pisati zgodbo podjetja Bioles. Na slemenu haloških gričev so ustvarili podjetje, ki lesu daje pravi pomen. »Občudujem jih in glede nato, kako malo država podpira lesnopredelovalno industrijo, delajo čudeže,« je dejal Franc Pohleven, ambasador lesa, upokojeni profesor in ostri kritik državne lesne politike.

Ptujska Panorama – tako kot številna druga območja v mestu – skriva številne arheološke zaklade. Pred nekaj dnevi je bil izveden ogled izkopavanj velike rimske stavbe na vrhu griča. Primerjava z drugimi mesti, ki imajo podobna arheološka odkritja, pa kaže, da bi na tem področju lahko naredili več za ustrezne, modernejše predstavitve najdb.

Ali bo Slovenija – glede na letošnja številna silovita orkanska neurja – odslej postala še dežela tornadov? Pri nas je zaradi precejšnje reliefne razgibanosti in veliko hribovitih, goratih območij manj možnosti za razvoj tornadov kot na prostranih ravnicah.

V najbolj zahodni haloški občini so začeli osrednjo investicijo letošnjega leta, to je izgradnja mostu čez Dravinjo v naselju Varoš. Most bo gradilo podjetje UB-projekt iz Prebolda, ki je specializirano za sanacije in gradnje manjših mostov, z občino pa je sodelovalo že pred dvema letoma, ko je zgradilo t. i. beli most čez Ložnico proti Slovenski Bistrici.

Drevesa ob cestah lahko nudijo prijetno senco, lahko pa zaradi padajočega vejevja pomenijo nevarnost za voznike in druge udeležence v prometu. Številne občine, med njimi tudi v Makolah, pozivajo lastnike gozdov ob cestah, da odstranijo potencialno nevarna drevesa in veje, ki ogrožajo prometno varnost. Poziv je dobrohoten, saj lahko v primeru poškodb vozniki od lastnikov gozdov terjajo odškodninsko odgovornost, inšpektorji – na Bistriškem je to medobčinski inšpektorat – pa jim lahko izrečejo tudi globo v višini 500 evrov.