Država očitno namenja premalo sredstev za štipendije za deficitarne poklice. Lani je namreč brez nje ostala skoraj tretjina vlagateljev. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad (JŠRIPS) je na javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2023/24 prejel 1.436 vlog. Razpisanih sredstev v višini 3,6 milijona evrov pa je zadostovalo le za 1.000 štipendij. Letos je znesek nekoliko višji.

Letošnja subvencijska kampanja se bo začela 28. marca in bo trajala do 8. julija, podobno kot lani, kar pomeni, da bodo izplačila v letu 2025 prav tako kasneje izplačana, kot so bili kmetje vajeni v preteklih letih. Ne samo da bodo subvencije izplačane kasneje – tudi nižje bodo. Državi je namreč zmanjkalo denarja za določene ukrepe in tako so na agenciji za kmetijske trge sklenili, da izplačilo ukrepov znižajo za 30 odstotkov.

Spodnje Podravje je konec tedna presenetila informacija vlade o izpostavi azilnega doma v Središču ob Dravi. Tamkajšnji župan Toni Jelovica je povedal, da o tem predhodno niso vedeli nič. Namera vlade jih je presenetila in se z njo ne strinjajo.

Zaposleni na bencinskih servisih Mol in Petrol na počivališču Lormanje se najbrž v službo vedno odpravijo z rahlim občutkom negotovosti in vprašanjem, ali bodo v svoji izmeni spet doživeli kakšen neprijeten incident, krajo ali celo oborožen rop.

Ob zapletih glede gradnje novega vrtca na idilični lokaciji ob Trojiškem jezeru povprečnemu laiku ni prav jasno, v čem je pravzaprav težava. »Kaže, da se nesoglasja v širši lokalni skupnosti vlečejo že nekaj časa, ne znajo se pogovoriti, zato si nagajajo, spor se poglablja, oni pa se še kar 'jajcajo' okoli oslove sence,« pa je stanje strnil eden od tistih, ki (povsem neopredeljeno) spremljajo dogajanje.

Čeprav so tako v Karitasu kot Rdečem križu hvaležni za donacije, pa imajo občasno zaradi njih tudi težave ali nepotrebne stroške. Lani so v ptujskem Karitasu zaradi dejstva, da so imeli preveč oblačil in obutve, ki jih njihovi uporabniki niso potrebovali ali so bili neuporabni, na Gajkah plačali skoraj 500 evrov za odlaganje odpadkov.

Semaforji, postavljeni na križišču Volkmerjeve in Potrčeve ceste na Ptuju, bodo naslednje leto stari 40 let. Očitno so svoje oddelali. Od prejšnjega ponedeljka namreč ne delujejo več pravilno. Zaradi nevarnosti so jih raje do popravila izklopili, saj so zeleno luč sočasno imeli vozniki in pešci.

Turizem v Halozah se postopno, a vztrajno razvija tudi s pomočjo aktivnosti Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze, v katero je vključenih več kot 90 članov iz šestih haloških občin. Njeno vodenje je prevzel Gorazd Šeruga, ki si želi čim bolj dinamičen razvoj vinogradništva, samooskrbe in turističnih ponudnikov.

Na Ptuju, kjer je bila 20. februarja 2014 ustanovljena Zveza brigadirjev Slovenije, so s krajšo slovesnostjo v mestni hiši letos počastili jubilej ob 10. obletnici njenega delovanja. Klubu brigadirjev Ptuj je pred desetimi leti pripadla čast, da je gostil njeno ustanovno skupščino.

V Zgodovinskem arhivu (ZA) Ptuj v zadnjih letih namenjajo vso pozornost vrednotenju in prirastu prevzetega arhivskega gradiva pravnih oseb; v letu 2023 ga je bilo skupaj prevzetega 50 tekočih metrov.»Že leta pa si želimo, da bi lahko poskrbeli za nakup arhivskega gradiva, ki je pri zbirateljih, v antikvariatih, da bi dodatno obogatili naše zbirke. Pri tem si prizadevamo za finančno pomoč in sodelovanje lokalne skupnosti in sponzorjev. Zbirke pa bogatimo tudi na račun lastnikov zasebnega arhivskega gradiva. Hvaležni smo za vsako kakovostno podarjeno gradivo arhivu,« je o prizadevanjih za dodatno obogatitev arhivskih fondov ZA Ptuj povedala direktorica Katja Zupanič.

Konec zime pomeni začetek prvih zunanjih del, med katera sodita čiščenje vrtov in okolice hiš ter obrezovanje dreves, živih mej in grmovja. Pri tem prihaja do odpada, tako imenovanega zelena odreza, in vprašanja, kam z njim.

Združenje slovenske izseljenske matice je v okviru založniške dejavnosti do sedaj izdalo tri pesmarice. Prva je izšla leta 1965 pod naslovom Domači zvoki s podnaslovom Slovenskim pevskim zborom v tujini. Od leta 1995 pa za literaturo za pevske zbore v tujini sistematično skrbi Mitja Gobec.

Mladi robotiki OŠ Breg ure in ure preživijo v komaj sedem kvadratnih metrov veliki učilnici brez oken. Srečujejo se tudi med počitnicami. Trenutno še ne vedo, ali se bodo lahko konec aprila kot edina ekipa iz Slovenije udeležili tudi svetovnega prvenstva v ZDA. Šola denarja za tovrstne podvige nima, prav tako ne šolsko ministrstvo.

Pol leta po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele tretjino Slovenije, bo očitno novega lastnika dobilo eno od peščice izbranih podjetij, ki jim je država prepustila čiščenje strug rek in hudournikov. To je podjetje VGP Drava Ptuj, ki ima trenutno dve veljavni koncesiji, eno za območje reke Drave in drugo za povodje jadranskih rek z morjem.

Starost voznega parka v Evropi počasi narašča, seveda tudi v Sloveniji, kjer je bila pred dobrim letom povprečna starost avtomobila že skoraj 11 let in se še zvišuje. Starost voznega parka osebnih avtomobilov se je dejansko zvišala v vseh statističnih regijah Slovenije in je povsod tudi presegla deset let.

Večina občin v Spodnjem Podravju razmišlja o gradnji sončnih elektrarn. Nameščale bi jih na strehe javnih objektov ali pokrita parkirišča. V tej smeri bo predvidoma spisan razpis, po katerem bi bila občinam na voljo evropska in državna sredstva.

Minula sobota je v Podgorcih minila v znamenju ohranjanja slovenskega ljudskega izročila, in to s pesmijo in plesom.

Številne občine so pred leti z evropskimi sredstvi postavile polnilnice za električne avtomobile, tudi občina Majšperk, ki je leta 2018 ob finančni podpori Eko sklada postavila polnilnico pred občinsko zgradbo in na parkirišču na Bregu. Triletno obdobje brezplačnega polnjenja za lastnike vozil, a nikakor ne za občino, se je izteklo že leta 2021, letos pa so sklenili, da uvedejo plačljivo polnjenje.

Kot so napovedali ob lanski reorganizaciji, so v Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport (TKŠ) Ormož slednjič le objavili razpis za svetovalca za področje kulture.

Od januarja naprej v ptujski mestni hiši ni več varnostnika. Poiskali so notranje rezerve in delo prerazporedili. Naloge receptorja zdaj opravljajo kar zaposleni na občini. Prihranek je ocenjen na okrog 37.000 evrov.