Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj se je pred dnevi z Dnevom zavoda spomnil 71-letnice obstoja strokovne institucije, ki ima pomembno vlogo pri napredku kmetijstva in soočanju z vremenskimi in drugimi izzivi. Temelj zavoda, ne le ptujskega, je seveda javna služba kmetijskega svetovanja, ki se je že večkrat znašla na prepihu političnih vetrov.

Pred vrati je začetek žetve ječmena, med kmeti pa se širi bojazen, da tega krmnega žita Perutnina Ptuj letos ne bo odkupovala. Iz največjega prehrambnega podjetja pri nas in pomembnega odkupovalca žit odgovarjajo: »Točne količine za ječmen še niso znane, predvidevamo pa odkup najmanj 2.000 ton. Pšenico bomo odkupovali v enakih količinah kot lani, to je okoli 7.000 ton.«

Vsak kupec prašiča mora imeti tako imenovano G-MID številko – številko gospodarstva. To številko mora pridobiti, četudi kupi prašiča za zakol in ta še v istem dnevu podleže pod roko mesarja. Takšna so pravila, ki niso novost, a s sprejetjem novega pravilnika o identifikaciji in registraciji prašičev je tej temi namenjene več pozornosti.

Za dobro plačano službo v Bruslju so se sicer potegovali kandidati iz 11 strank, na seznamu pa je bilo bolj malo tistih iz Spodnjega Podravja. Če smo natančni, jih je bilo zgolj pet, od tega štirje iz Slovenskih goric, v Bruselj pa gre zgolj Milan Zver.

Ptujska občina nadaljuje reorganizacijo javnih zavodov. Revivis bodo pripojili k ZRS Bistra Ptuj, ključni učinek te odločitve pa ne bo finančne, pač pa bolj organizacijske narave.

Republiška direkcija za infrastrukturo (DRSI) je v občini Kidričevo izvedla večmilijonska vlaganja v prometno infrastrukturo. Zgradili so obvoznico, obnovili glavno cesto med Apačami in Lovrencem ter daljši odsek glavne ceste proti Slovenski Bistrici.

Ptujska županja Nuška Gajšek predlaga razrešitev dveh nadzornikov v Komunalnem podjetju (KP) Ptuj in imenovanje novih. Marijo Magdalenc in Rajka Fajta, ki sta v nadzornem svetu Komunale predstavnika Mestne občine (MO) Ptuj, bi predvidoma nadomestila sodelavca občinske uprave Andrej Trunk in Benjamin Panikvar. Prvi je vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, drugi oddelka za finance.

Pomemben strošek, ki ga kmetje vsako leto poravnajo ob času žetve, je tudi spravilo. Po ceniku Strojnega krožka Dravsko polje je priporočena cena žetve pšenice 150 evrov po hektarju. Ob napovedanih odkupnih cenah krušnega ali krmnega zrnja to pomeni dobro tono pridelka. Kmetje se bojijo, da bi strošek žetve še narasel, a v isti sapi dodajajo, da bi bile podražitve neupravičene, saj da tudi kombajnisti na široko točijo cenejšo kmetijsko nafto, česar pa pri ceni storitev ne upoštevajo.

Za prometne znake z omejitvami hitrosti se ponekod zdi, da so namenjeni samim sebi oz. da so priročno postajališče za ptice. Brez vloge se je do nedavnega zdel tudi prometni znak z omejitvijo 70 km/h v križišču glavne ceste Slovenska Bistrica–Hajdina za kraja Cirkovce in Starošince. Odkar je ob znaku postavljeno ohišje stacionarnega radarja, je vertikalna okroglina dobila svoj pomen. Kazni (ali vsaj strah pred njimi) so očitno res najbolj boleč ukrep, a tudi najučinkovitejša šola za prehitre voznike.

Na Centru za socialno delo Spodnje Podravje v zadnjih letih ugotavljajo porast nasilja v družini nad starejšimi, povzročitelj pa je največkrat njihov lastni odrasli otrok. V največji meri je prisotno psihično in ekonomsko nasilje, tudi zanemarjanje, v manjši meri pa tudi fizično. »To je nedopustno in nesprejemljivo ravnanje ter tudi kaznivo dejanje,« je izpostavila Jelka Ljubec, koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Spodnje Podravje.

»Sem star človek oz. stara duša v mladem telesu,« zase pravi Anže Hren, novi predsednik ponovno obujenega Društva mladih Podlehnik, sicer star vsega 18 let. Anže ima namreč rad tradicijo, ljudske pesmi, stare običaje. Pred časom je ustanovil skupino ljudskih godcev, je član več skupin ljudskih pevcev. »Zdi se mi, da je moja dolžnost, da ohranim to zapuščino,« pravi.

Zaradi pogostih padavin je teren marsikje pošteno namočen, zato zemljina plazi, voda pa ne odteka, zato poplavlja hiše in ceste.

»Nikoli še nisem doživela tolikšne dobrote, toliko podpore. Nisem si predstavljala, da obstaja toliko dobrih ljudi,« je slab teden po nevihti, ki je utopila in sesekljala skoraj hektar zelenjavnih sadik, razlagala Anita Zajc, vrtnarka iz Apač. Ob pogledu na novozasajeno njivo so ji po licu polzele solze – solze sreče. »Posijalo je sonce,« je dejala in v tistem trenutku so se sončni žarki res prebili skozi oblake.

Letos je tekmovanje mladih čebelarjev gostila Osnovna šola Pivka. Tekmovanja so se udeležile nekatere šole s ptujskega območja, predvsem tiste, na katerih poteka čebelarski krožek.

Na OŠ Breg spodbujajo mednarodne izmenjave učencev. V letošnjem šolskem letu so štiri učenke, Tanaja Koncilija Horvat, Lara Milošič, Tiana Mikolič in Zala Topolovec, sodelovale v Erasmus+ projektu in se odpravile v Grčijo.

V Miheličevi galeriji so 6. junija v okviru Mežanovih dnevov 2024 odprli 8. bienalno likovno razstavo, ki sta jo pripravila Zveza kulturnih društev Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Na njej prevladujejo ljubiteljski slikarji, sodelujeta pa tudi dva kiparja.

V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju so maja predstavili publikacijo Ptujska minoritska kronika samostanskega bibliotekarja Ludvika Pečka iz leta 1861, avtorja Branka Vnuka, ki je izšla kot 46. zvezek v zbirki Viri leta 2023.

Otroci Vrtca Ptuj so se pred dnevi z veselimi obrazi in glasnim žvižganjem poslovili od svojega prvega izobraževalnega okolja.