Arhiv Štajerskega Tednika

Pravilnik o identifikaciji in registraciji prašičev, ki je v veljavi od prvega maja, vsebinsko ničesar ne spreminja, bistvena novost je, da premikov živali iz hleva ne spremlja več papirni spremni list, temveč elektronski. V izjemnih razmerah je možno premike voditi tudi v papirni obliki, v tem primeru mora rejec voditi register prašičev, podatke za vnos v elektronski sistem pa sporočati pristojnim organom (veterinarskemu ali kmetijskemu zavodu). Izjeme pri sporočanju podatkov so le nekomercialne reje oz. rejci, ki v letu redijo do pet prašičev za lastno domačo porabo. Ti seveda morajo imeti registriran (nekomercialni) obrat, a sprememb stanj, poginov, zakolov jim ni treba sporočati. Večji rejci izjemam nasprotujejo in pravijo, da naj veljajo pravila za vse enako. Toda kot je pojasnila Darja Prevalnik, ki deluje na ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, je nekomercialnih rej pri nas od 15.000 do 20.000. »Ti rejci lahko redijo do pet prašičev za lastno porabo, lahko ga dajo v klavnico, a ga ne smejo nobenemu prodati, kupujejo pa lahko samo od slovenskih rejcev. Če bomo pa prepovedali tudi nekomercialne reje oz. dodatno birokracijsko obremenili ta segment, potem bo stalež prašičev še upadel.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku