Ena od pomembnih tem posveta v Beli dvorani Grajske pristave je bila širitev ormoškega športnega parka in zlasti gradnja večnamenske športne dvorane, ki bi v grobem »pokrila« športne potrebe Ormožanov.
V Centru za starejše občane (CSO) so že 22. pripravili Pozdrav jeseni, osrednji dogodek, na katerega povabijo stanovalce, njihove sorodnike in predstavnike lokalne politike in institucij.
V soboto, 7. oktobra, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila zakonca Marija in Anton Kovše iz Štukov. Zlati „da“ sta si zaobljubila pred županjo Nuško Gajšek, pričami in svati v poročni dvorani ptujske Mestne hiše.
V Žetalah je od okrog 1.300 prebivalcev 240 starih nad 65 let, kažejo statistični podatki. Polovica teh, ki torej že izpolnjujejo starostni prag za upokojitev, je tudi članov Društva upokojencev Žetale, ki letos praznuje 30 let obstoja.
Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava sodeluje v Unescovem projektu Drugačnost nas bogati. V projekt so poleg uporabnikov in zaposlenih v Zavodu vključili tudi otroke Vrtca Dornava, članice Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari, Občino Dornava in učence Zasebne glasbene šole v samostanu svetih Petra in Pavla na Ptuju.
Mnenja o predlogu in ne nazadnje odločitvi o združitvi treh ptujskih zavodov v enega so deljena. Pred pripravo gradiva za mestni svet se je vodstvo ptujske občine s pomočjo ankete lotilo preverjanja mnenja občanov, izdelana pa je bila tudi študija. Oboje skupaj je občino stalo več kot 14.000 evrov.
Svetniki občine Dornava so se minuli četrtek sestali na redni seji. Posebej vroče razprave ni bilo, obravnavano vsebino so potrdili soglasno.
Pred dobrim letom je Šolski center Ptuj kot upravitelj stavbe v državni lasti na naslovu Vičava 1 prekinil najemno razmerje z Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj. Zdaj ta objekt država prodaja na dražbi.
Glavni razlogi za nekoliko spremenjen odlok o Občanu so po pojasnilu občinske uprave administrativne narave, z odlokom pa tudi ne urejajo več ustanovitve Občana, saj je ta že ustanovljen, pač pa njegovo izdajanje, urejanje, financiranje in programsko zasnovo.
Na Dominkovi domačiji so pospravili letošnji pridelek. V Društvu upokojencev Gorišnica, ki skrbi za domačijo, so zelo zadovoljni z letošnjo letino. V društveni sod se je nateklo okoli 350 litrov vina, več kot dovolj pa so natrgali tudi koruze.
Damjan Kobale, učitelj fizike na Osnovni šoli Hajdina, se je pred dvema letoma navdušil nad astrofotografijo, fotografiranjem nebesnih teles in dogodkov. Najbolj ga navdušujejo zvezdne kopice, meglice in galaksije. Njegove astro fotografije južnega neba so v strokovni javnosti prejele že vrsto pohval in priznanj. Zelo odmevna je bila tudi nedavna razstava fotografij v okviru 29. mednarodnega znanstvenega festivala v Ljubljani, na kateri je sodeloval tudi njegov učenec Nik Vintar
Haloze so v pol stoletja doživele pravi eksodus. Ljudje so deželo tisočerih gričev zapuščali v iskanju boljših možnosti za življenje oz. preživetje. V zadnjih letih je razvoj Haloz viden, otipljiv. Asfaltna cesta, sicer ožja kot drugje, vodi do večine bivanjskih naslovov, prav tako pitna voda priteče iz pipe, otroško varstvo je zagotovljeno, enako avtobusni prevozi za šoloobvezne otroke. Pa vendar izreden preskok v kakovosti življenja v Halozah še ni uspel obrniti krivulje števila prebivalcev navzgor, vsaj ne v manjših izmed sedmerice haloških občin. Na državni ravni pa kljub drugačnim sporočilom za javnost posebne podpore Halozam ni zaznati.
Občina Majšperk letos prvič izvaja participativni proračun, kar pomeni, da o delčku porabljenega denarja za projekte neposredno odločajo občani in občanke na volitvah 22. oktobra. Občina je prejela 44 projektnih predlogov, od tega je bilo 29 ustreznih.
Občina Gorišnica je pred več kot desetimi leti pridobila lastništvo Sokove domačije. Takrat si je zadala, da bo, tudi s pomočjo razpisov oz. evropskega sofinanciranja, celovito obnovila domačijo in pripadajoče gospodarske objekte. Toda sanacija zanimive in kulturnozgodovinsko pomembne domačije, ki je izjemen primer podeželske arhitekture, se je po začetnem zagonu in delni obnovi ustavila.
Svetniki občine Kidričevo bodo na nocojšnji seji v prvem branju obravnavali proračun za naslednje leto, s katerim načrtujejo blizu devet milijonov evrov prihodkov.
Policisti PP Ptuj so danes na podlagi odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju zaradi suma storitve kaznivega dejanja groženj in izdajanja za vojaško osebo opravili hišno preiskavo pri državljanu Slovenije, stanujočemu na območju Ptuja.
Pred dobrimi tremi leti se je zaradi potresa na hrvaški strani nekaj deset metrov od cerkve v Zavrču utrgala zemlja. Uničila je del kamnitega zidu in povzročila precejšnje razdejanje. Teren je še danes precej nestabilen, kamenje pa drsi proti lokalni cesti, ki vodi do osnovne šole in vrtca v Zavrču. V nevarnosti so tako vozniki kot pešci, saj je še vedno velika nevarnost, da bi kateri izmed kamnov padel na cesto. Teren so sicer za silo zavarovali z mrežo.
Med podjetji, ki jim je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zadnjih dveh letih podelilo koncesije za gradnjo novih domov za starejše, je tudi Medgeneracijski center Destrnik (MCD). Ta se je s podpisom koncesije zavezal, da bo dom v Zasadih dokončal do konca letošnjega leta, vendar tako kot številni drugi koncesionarji iz tega paketa na izbrani lokaciji ni zasadil še niti lopate, kaj šele, da bi se veselil likofa.
V osnovnih šolah Spodnjega Podravja je vse več učencev priseljencev, ki ne razumejo slovenskega jezika. V Slovenski Bistrici so že pred časom javno opozorili na številne težave, ki so povezane s tem. Za uspešno učenje in razumevanje navodil je namreč ključno medsebojno sporazumevanje. Številni strokovni sodelavci zato pozivajo pristojno ministrstvo, da bi morali za te otroke uvesti prehodno obdobje, ki bi bilo namenjeno izključno učenju slovenščine.
Republiška Direkcija za infrastrukturo (DRSI) je pred desetletjem izpeljala obsežen, pol milijarde evrov težak projekt obnove železniške infrastrukture med Pragerskim in Hodošem na državni meji z Madžarsko. Sedem let po končanju obnove so se na novih betonskih železniških pragovih, ki so jih vgrajevali v progo, pojavile razpoke. Najbolj kritičen del je na podravskem odseku proge, največje razpoke so v Zamušanih, Veliki Nedelji in na Pragerskem.
