V lenarškem Centru Slovenskih goric je potekala zaključna slovesnost ob izgradnji kolesarskih povezav na območju desetih občin.

Za mostove na državnih cestah je odgovorna Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), na avtocestah DARS in na občinskih cestah občine. Zelo natančne evidence o stanju mostov so na razpolago le za državne mostove. Veliko slabše stanje je v občinah, kjer večinoma, zlasti v manjših, nimajo niti podatkov o številu, kaj šele o stanju mostov.

Podjetje Recosi iz Slovenske Bistrice že pet let obnavlja rabljene računalnike in jih po nekajkrat nižji ceni zagotavlja kupcem. V štirih letih jim je z lastnim trudom uspelo podvojiti prihodke, a kot pravi direktorica Katja Zajko, bi lahko država storila več za promocijo obnovljene opreme in odprla vrata za nakup rabljene opreme tudi preko razpisov.

Po prvotnem planu je bilo odprtje nove enote Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku predvideno ta mesec, a so ga nekoliko zamaknili. Nove stanovalce bodo začeli sprejemati v začetku decembra.

Milijon evrov je vrednost projekta, ki ga Ljudska univerza Ptuj izvaja s še štirimi partnerji iz Slovenije in Avstrije. Skupaj bodo skušali reševati izzive, povezane z deficitarnimi poklici. S pomočjo 3D-očal in virtualne resničnosti bodo skušali mlade in brezposelne prepričati, da se odločijo za poklice, ki primanjkujejo na trgu dela. Virtualno bodo polagali keramiko, delali kot oskrbovalci, stregli v lokalih ...

Gospodarstvo v Slovenski Bistrici je šolski primer, kaj za razvoj mesta pomeni avtocesta. Mimo Slovenske Bistrice je avtocesta stekla leta 1996. Ptuj se je avtocesti približal šele leta 2009, ko je DARS odprl prvi odsek podravske avtoceste med Slivnico in Draženci. Gradnjo drugega odseka so končali pred petimi leti (2018).

Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) in Regionalna gospodarska zbornica Celje sta podelili prve štajerske gospodarske oskarje. Idejni oče te nagrade je nekdanji dolgoletni šef Perutnine Ptuj in predsednik ŠGZ, danes njen častni predsednik Roman Glaser.

Računsko sodišče je Občini Juršinci v pregledu njenega poslovanja za letu 2021, ko je občino še vodil župan Aloj Kaučič, izreklo mnenje s pridržkom. Nepravilnosti je med drugim ugotovilo pri pripravi in izvrševanju proračuna, prodajah in oddajah premoženja, javnih naročilih pri investicijskih odhodkih, tekočih transferih društvom in ustanovam ter zadolževanju.

Septembra je Stara steklarska tudi uradno odprla vrata za uporabnike. Zelo hitro zatem so se pojavili pomisleki okrog cenika za najem prostorov, češ da ne ščiti dovolj krhkosti posameznih mladinskih skupin. Izpostavlja pa se tudi dilema o smiselnosti odločitve, da je do popolnoma brezplačnega najema upravičena le ptujska občina.

Zadnja podražitev vrtca je bremenila Občino Starše, saj so občinski svetniki višjo ceno vrtca zavrnili. Predstavniki Osnovne šole Starše, pod okriljem katere delujeta enoti vrtca v Staršah in Marjeti na Dravskem polju, so nedavno pripravili novi izračun ekonomske cene, ki bo tokrat bremenil tudi starše. Občinski svet ga je soglasno potrdil, kar pomeni, da bodo zneski na položnicah za prvo starostno obdobje višji za okoli 15 %, za drugo pa zgolj za odstotek.

Podlehniški občinski svet je konec leta 2021 potrdil občinski podrobni prostorski načrt, s katerim si je občina omogočila podlago za gradnjo doma za starejše, podjetniškega inkubatorja ter okrog 20 stanovanjskih hiš na 3,6 ha zemljišč v centru Podlehnika za policijsko postajo. Mnogi bi prizadevanju občine za prostorski razvoj kraja prikimali, toda solastnik 1,5 ha velikega zemljišča, ki se ne želi imensko izpostaviti, opozarja, da je občina prostorsko spremembo izpeljala brez njegove privolitve in da je občina prostorsko zakonodajo izkoristila v svoj prid.

Pred dobrim letom in pol, marca 2022, je direktor družbe Norbi nepremičnine, d. o. o., Norbert Nikollaj ob nakupu nekdanje slovite gostilne Beli križ na vogalu Trstenjakove ulice in Vinarskega trga razgrnil velike načrte, ki jih je imel s propadajočo stavbo sredi mesta. Toda od načrtov oz. obljub ni ostalo popolnoma nič. Objekt, ki je še naprej v sramoto mestu, je namreč naprodaj na dražbi.

Najnovejši Eurostatovi podatki o številu smrti, ki so povezane z uživanjem alkohola, so za Slovenijo vse prej kot laskavi, saj naša država visoko in povsem brez konkurence zaseda prvo mesto. Na 100.000 prebivalcev namreč beležimo več kot 17 takih smrti. Z desetimi žrtvami nam daleč zadaj sledi Poljska. Še hujša je primerjava z evropskim povprečjem, ki znaša 3,6 smrti na 100.000 prebivalcev, kar pomeni skoraj petkrat manj kot v Sloveniji.

Kljub zagotovljenemu denarju v državnem proračunu ministrstvo za obrambo ni začelo gradnje strelišča v Apačah v občini Kidričevo. Začetek gradnje so načrtovali za letos, a nimajo gradbenega dovoljenja, pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Marjan Šarec.

V tednu otroka so v Vrtcu Markovci dejavnosti potekale na malce drugačen način.

Velika pentlja in še večji sonček na vratih sta pozdravila otroke iz skupin Ježki in Pikapolonice ob prihodu v novi vrtčevski igralnici v Kompetenčnem centru Majšperk. Lepši sta, kot sta bili dosedanji, so zatrdili otroci, ki so bili seveda najbolj navdušeni nad igračami, ne novimi, le na novo postavljenimi in razporejenimi.

V dvorcu Sternthal je na ogled razstava ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev spodnjepodravske regije: s Ptuja, Ormoža, Lenarta in Slovenske Bistrice. Na razstavi, ki so jo naslovili Polnost praznine, se predstavlja 37 likovnikov.

Prihodnji dnevi so neločljivo povezani s spominom na umrle oz. razmišljanjem o vrtovih večnosti, kot je pokopališča poimenoval krajinski arhitekt Mitja Škrjanec. Za njihovo urejanje so pristojne občine, ki pa k oblikovanju večnih ležišč nikakor ne pristopajo enotno.

Naši kraji se lahko od nekdaj pohvalijo z bogato dediščino rokodelskih veščin in tradicionalne obrti, vendar to znanje zaradi modernega načina življenja odhaja v pozabo, ljudi, ki ga še premorejo, pa je na žalost vsako leto manj.

Člani Območne organizacije SVIZ Ptuj se bodo udeležili sredinega protestnega shoda pred sedežem vlade v Ljubljani. Glavni razlog za odhod na ulico je nestrinjanje z vladnim predlogom o odpravi plačnih nesorazmerij. Ta je za zaposlene v vzgoji in izobraževanju nesprejemljiv, predvsem zaradi pasovnih dvigov.