Kmetijsko ministrstvo je za odpravo zaraščanja v prihodnjih dveh letih predvidelo 1,2 milijona evrov, kar pa zadošča za očiščenje vsega 240 hektarjev. Medtem pa je v zadnjih petih letih zgolj na območju Haloz zarastlo 350 hektarjev zemljišč. Obseg denarja ne sledi sili narave, haloški kmetje pa bolj od ukrepov za odpravo zaraščanja potrebujejo razpise za nakup specialne kmetijske mehanizacije za ohranitev obstoječih kmetijskih površin.

Glede na pogosto gnečo na cestah, vedno višje stroške vzdrževanja avtomobilov in pomanjkanje parkirišč v mestnih središčih bi nedvomno marsikateri uslužbenec, ki odhaja na delo v večja mestna središča, na primer Ljubljano, Celje ali Maribor, z veseljem iz avtomobila presedlal na vlak. Ker bi bilo to ceneje, udobneje in brezskrbno. A ob misli na dolgotrajno vožnjo in neprestane zamude železničarjev ljudje idejo opustijo že v kali, četudi je vožnja z avtomobilom dražja, parkirišča v mestih pa plačljiva.

Cerkev je bila prva, ki je vodila evidence iz različnih razlogov. Prvi je bil, da se je ob porokah vedelo, kdo je v župniji, in sicer zaradi migracij prebivalcev znotraj in zunaj župnije, pa tudi zaradi nadzora in regulacije cerkvenih dohodkov. Župniku je zapisnik duš služil kot pripomoček za lažje dušnopastirsko delo in evidenco o znanju katekizma.

Razstavišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je bilo premajhno, da bi lahko sprejelo vse, ki so želeli prisluhniti pogovoru s patrom Karlom Gržanom o knjigi Mir, ki je nastala v radovednem dialogu z novinarjem in publicistom Juretom Aleksičem in je prva osebna in biografska knjiga patra Karla Gržana. Ptujčani si patra Karla Gržana tudi malo lastimo. Na Ptuju je deloval od leta 1985 do 1994, bil je kaplan v župniji sv. Ožbalta, zato je Ptuj tudi kos patrovega srca. Začel je delovati tudi v Karitas. Zelo ga je nagovorila stiska ljudi, zlasti tistih, ki so živeli osamljeno, skrito, trpeče življenje.

Eno leto po odprtju kabineta Stojana Kerblerja v okviru Galerije mesta Ptuja, so v slavnostni dvorani ptujskega gradu predstavili monografijo Hvalnica trti in ljudem dr. Vladimirja Korošca in Stojana Kerblerja. Posvečena je vinu in vinogradništvu ter delovanju vitezov na območju Ptuja in Ormoža.

V trškem gasilskem domu so prvo novembrsko soboto ljudski pevci Fantje iz Jurovc, ki delujejo pod okriljem KD Franceta Forstneriča, pripravili srečanje ljudskih pevcev, hkrati pa širši javnosti predstavili tudi svojo novo zgoščenko z naslovom Oj, hišica očetova.

Prodajalci k nakupu sadežev z doline Neretve vabijo iz kombijev ob cesti, stojnic ali lesenih hišk. Nedavno pa je slovensko družbo vznemirila novica o odpoklicu s klorpirifosom onesnaženih mandarin hrvaškega porekla. Inšpektorji za hrano so najprej pogledali k trgovcem, minuli teden tudi k prodajalcem sadja ob cestah. »Uradni nadzor še poteka in podatki se še zbirajo,« so odgovorili s kmetijskega ministrstva.

Kulturno društvo (KD) Odpev iz Male vasi je v dvorani v Muretincih priredilo koncert ljudskih viž, pesmi in plesa z mednarodno udeležbo. Predstavili so tudi zgoščenko z naslovom Ljudska glasba in pesem na vasi.

Zaradi povečanja obsega nalog je država letos skupnim občinskim upravam (SOU) omogočila dodatne sofinancirane zaposlitve. V SOU Spodnje Podravje bi lahko zaposlili 15 dodatnih delavcev, a naj bi imeli kar nekaj težav z iskanjem ustreznega kadra. To težavo bodo lahko rešili z reorganizacijo dela ptujske občinske uprave, saj bo Mestna občina del zaposlenih in nalog  prenesla na SOU SP. V prvi vrsti gre za pravnike in informatike. Občinski odlok – kljub nekaj pomislekom – so po skrajšanem postopku spremenili na način, da je takšna poteza dopustna in skladna z zakonodajo.

Zaposleni na upravnih enotah v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju, Jesenicah in Rušah bodo danes stavkali. V času stavke, ki bo trajala ves dan, med 7. in 19. uro, bodo strankam zagotavljali najnujnejše storitve v skladu z zakonom. Stavka bo potekala na sedežih upravnih enot pa tudi na krajevnih uradih.

Letošnja letina večine poznih poljščin bo po pričakovanjih državnega statističnega urada povprečna. Grozdje naj bi obrodilo nekoliko slabše kot lani, za petino manjšo letino pa statistiki pričakujejo tudi pri poznih vrstah sadja. Letini sončnic in soje naj bi bili na drugi strani dobri.

Kmetijska letina 2023 je pod streho, glavnina kmetov pa je v zemljo že posejala žito za prihodnje leto. Pridelek pšenice je bil podpovprečen, koruze skoraj za tretjino boljši, a le na tleh, kjer pridelka koruze ni zdesetkala moča. Odkupne cene po izračunih kmetijskega inštituta še zdaleč niso pokrile proizvodne cene, zato številni kmetje, utrujeni od borbe z vremenskimi pogoji in odkupnimi cenami, razmišljajo o opustitvi konvencionalnega kmetovanja in se spogledujejo z ekološkim kmetijstvom. Osrednji cilj pa ni pridelava ekološke hrane - glavna motivacija je subvencija.

Letošnje leto je praznično leto za družinsko podjetje Hanželič, d. o. o., ki ima sedež v obrtni coni Novi jork v Markovcih, naslednika Ključavničarstva Hanželič Franc, s. p. 15. oktobra letos je preteklo 50 let od njegovih začetkov oz. od dneva, ko je Franc Hanželič prejel uporabno dovoljenje za opravljanje dejavnosti v Dornavi. Prvo delavnico je imel na domačem dvorišču pod jablano, ki jo je kmalu nadomestila zidana delavnica.

Boj proti izgradnji 56 okrog 200 metrov visokih vetrnih elektrarn je ob jeznih krajanih povezal tudi župane občin Slovenska Bistrica, Zreče, Ruše in Oplotnica, civilne iniciative in druge organizacije. Nasprotujejo postavitvi vetrnic v samo osrčje pohorskih gozdov ter s tem projektu, ki ga vodi ljubljansko podjetje Energija na veter v rokah švicarske družbe neznanih lastnikov.

Člani Turističnega društva Destrnik so na klancu pred občinsko stavbo v Janežovskem Vrhu leta 2019 kot prvi v Sloveniji s 70 trsi vnukinje najstarejše trte na svetu zasadili občinski vinograd.

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji registriranih 263 socialnih podjetij, od tega 60 v podravski regiji. Čeprav imajo v imenu besedo »socialno«, to ne pomeni, da živijo izključno na račun državnih podpor, temveč je osnovna razlika med klasičnim in socialnim podjetjem, da slednje ni ustanovljeno z namenom pridobivanja dobička. Med bolj znanimi na ptujsko-ormoškem območju je zagotovo Center ponovne uporabe Ormož, ki ima več poslovnih enot. Med podjetnejšimi je tudi Eko Prlekija pod taktirko Urške Hojnik in Boštjana Kosca.

Svetniki so soglasno potrdili predlagani osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto, ki ga bo župan Mirko Cvetko predstavil tudi na zboru občanov.

Župan občine Juršinci Robert Horvat je že nekajkrat poudaril, da bodo prioriteta naslednjega proračuna vlaganja v osnovno šolo. Zaradi zamakanja morajo popraviti streho, ob tem pa se še vedno odločajo, ali iti z investicijo sočasno v gradnjo dodatnih učilnic ali pa ostati samo pri strehi.

V blokovskem naselju Kidričevo so se zelo razveselili novih igral, ki jih je uredila občina.

O šolskih prevozih se zadnji časi veliko govori, saj predstavljajo vse večje breme za občinske proračune. V večini občin imajo poleg rednih avtobusnih linij tudi izredne, ki v šolo in iz nje vozijo otroke. Zaradi negotovega gospodarskega stanja, pa tudi kritičnega pomanjkanja šoferjev avtobusov, je država pred odločitvijo, ali bo še dovolila kombinacijo šolskih in rednih linij, občine pa že tudi same razmišljajo o zmanjševanju stroškov in preverjajo, ali so pri njih res potrebne vse obstoječe šolske linije.