Letos poteka 30 let od ustanovitve Društva izobražencev Viktorina Ptujskega, ki je v tem času organiziralo že več kot 280 Viktorinovih večerov z več kot 260 osrednjimi gosti in več kot 1200 nastopajočimi mladimi glasbeniki. Organizirali so tudi 28 božičnih koncertov in 28 drugih glasbenih dogodkov.
Na nekaj več kot 370.000 evrov sta ocenjeni obnovi cestnih odsekov, za katera so svetniki potrdili investicijsko dokumentacijo.
Po smrti dolgoletnega direktorja Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje je bil prejšnji teden objavljen razpis za prosto delovno mesto. Časa za prijavo je zelo malo, določen je le osemdnevni rok, ki se izteče danes danes, 11. novembra. Interes za vodenje tega zavoda naj bi bil precejšen.
V dobrem desetletju so se vinogradi na Slovenskem skrčili za četrtino. Razlogov je več: od nizkih odkupnih cen in podcenjenosti vina do zlate trsne rumenice, ki redči vinogradniške vrste, ter mladih, ki v vinogradništvu ne vidijo veselja ali izziva. Manjše vinograde tako ohranja predvsem starejša generacija, posledično pa je pričakovati, da se bodo površine še krčile, meni Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo in direktor ptujskega KGZ.
Precej zajeten izkupiček si je ptujska občina obetala od prodaje nepremičnin ob Dravi, pričakovali so najmanj 894 tisočakov, a interesa potencialnih kupcev – niti v drugem poskusu – ni bilo. Tudi velika, obnove potrebna stavba v Krempljevi ulici, ki so jo ponujali za 204.000 evrov, bo ponovno na dražbi.
V proračun občine Starše se bo letos nateklo za skoraj milijon evrov manj sredstev, kot so sprva načrtovali. Pri usklajevanju proračuna so morali posledično oklestiti odhodke za okoli 891.000 evrov.
Enakomeren razvoj vseh četrtnih skupnosti bi moral biti cilj vseh mestnih občin. V praksi je to pogosto težko izvedljivo, razlike pa so enormne. Primerjava porabe sredstev na Ptuju kaže, da se višina sredstev, namenjenih za naložbe po posameznih četrtnih skupnostih v prejšnjem mandatu, na različnih delih mesta zelo razlikuje.
Na podeželju so vse pogostejše dileme, ali dati prednost bivanju v naravi, brez vpliva kmetijske dejavnosti, smradu in hrupa, ali pa spodbujati kmetovalce, da dejavnost širijo oziroma nadgrajujejo. Slovensko podeželje se po eni strani vedno bolj urbanizira, po drugi pa družinske kmetije postajajo podjetja z intenzivno živo proizvodnjo. Majhne kmetije, kot so prevladovale na podeželju nekoč, so daleč premajhne za potrebe sodobnega časa. Da so kmetje lahko konkurenčni, morajo poslovati „na veliko“. Farme s kapaciteto 200 ali 300 glav prašičev že dolgo nihče več ne gradi, ker bi to bilo z vidika gospodarjenja nesmiselno in nerentabilno. Ekonomika poslovanja zahteva maso, drugače enostavno ne gre, če želi biti kmet – podjetnik v koraku s časom. Ker ljudje vedno bolj cenijo podeželje, predvsem odmaknjenost od betona, hrupa in gneče, ki prevladajo v mestih, se številni mladi odločajo za življenje na vaseh. Razumeti je oboje, kmeta, ki se je zaradi ekonomike poslovanja primoran širiti, ter družine, ki si v okolici ne želijo smradu. Kako najti srednjo pot, da bi bili oboji zadovoljni?
Občina Hajdina se bo konec tedna odela v praznične barve. Proslavili bodo občinski praznik, ki sovpada z godovnim dnem farnega zavetnika sv. Martina.
Z naslednjim šolskim oz. študijskim letom 2024/25 bodo lahko dijaki in študentje sočasno prejemali Zoisovo in državno štipendijo. Po sedanjem zakonu o štipendiranju se namreč ti dve štipendiji izključujeta. To v praksi pomeni, da so se morali mladi, ki so bili upravičeni do obeh štipendij, opredeliti, katero bodo prejemali in katere ne.
Glavne vstopne točke v mesto po navadi precej dobro nakazujejo samo podobo in njegovo urejenost. (Ne)urejenost krožišč pomembno prispeva k prvemu vtisu. Na Ptuju se s tem ne morejo ravno pohvaliti.
Nedavno je bila glavni razlog za podražitve elektrika, zdaj je to inflacija. Divjanju cen od osnovnih življenjskih dobrin, kot so pitna voda, oskrba z električno energijo, živila, do avtomobilov, luksuznih dobrin in nepremičnin ni videti konca. Vsako leto se najde dejavnik, ki cene požene v zrak. Žal na drugi strani v marsikateri dejavnosti plače dvigu cen in inflaciji ne sledijo.
V Planinskem društvu Hakl so pred štirimi leti ob Trojiškem jezeru postavili montažno umetno plezalno steno ter jo namenili rekreaciji in treningu mladih planincev iz osnovnih šol v Sveti Trojici, Jurovskem Dolu in Benediktu, kjer ima društvo svoje odbore.
V Narodnem domu na Ptuju je svojo 10-letnico praznovala pevska skupina Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj.
V občini Starše deluje več humanitarnih društev za pomoč ljudem v stiski. Med njimi je tudi Društvo prijateljev mladine, ki je bilo ustanovljeno pred več kot 60 leti. Njegovo osnovno poslanstvo je sočutje in skrb za druge, predvsem za družine in posameznike, potrebne pomoči, deluje pa na temelju humanitarnosti in prostovoljstva.
Ptujčan Dominik Lenart z Mestnega Vrha, ki je že lani na steno doma obesil priznanje za Kmetijo leta mestne občine Ptuj, se je letos potegoval za naziv inovativnega mladega kmeta 2023. Naziv je pripadel žalskemu kmetu Antonu Grobelniku, Lenart pa pravi: »Razočaranja ni. Bistvo izbora je prikaz, kaj premore slovensko kmetijstvo, ob tem pa je vsaka pozitivna promocija kmetijstva in kmetov dobrodošla, tudi zaradi novih strank, ki pridejo na kmečko dvorišče.«
V PGD Stojnci veliko pozornosti posvečajo ohranjanju gasilske dediščine. Pred petimi leti so nad gasilskimi garažami uredili gasilski muzej, v katerem je na ogled več kot 600 različnih gasilskih eksponatov, od čelad, ročnih črpalk, motornih brizgaln in gasilskih uniform. Največje zasluge za ureditev bogate muzejske zbirke ima poveljnik Aleš Lenart, ki je napovedal širitev muzeja.
Slovenski šolski sistem v zadnjem času daje velik poudarek digitalnemu izobraževanju tako strokovnih delavcev kot učencev. Za razne projekte, kot so Digitrajni učitelj, E-šolska torba in Dvig digitalne kompetentnosti, bo namenjenih več milijonov evrov.
Obnova nekdaj mogočnega mlina v trinadstropni stavbi v naselju Dobrava in postavitev etnološko-tehničnega muzeja je bila velika želja nekdanjega ormoškega župana Alojza Soka. Zato je občina pod njegovim županovanjem v objekt vložila približno 140.000 evrov, obnovila dve strehi, zamenjala stavbno pohištvo ter napeljala vodovod in elektriko, potem pa je vse zastalo.
Slovenskim žičničarjem je na razpisu gospodarskega ministrstva uspelo pridobiti 71 milijonov evrov nepovratnega denarja. Med njimi so tudi smučišče Mariborsko Pohorje, Rogla in smučišče RTC Jakec Trije Kralji. Nova štirisedežnica na Treh Kraljih in šestsedežnica na Rogli bosta še letos pozdravili smučarje, ki pa bodo morali za vijuganje po belih strminah odšteti od 5 do 10 odstotkov več denarja.
