Nemoč varuha in strah dobaviteljev
Že slabih deset let je za spremljanje poštenih in nepoštenih praks oz. ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano zadolžen varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Funkcijo opravlja nepoklicno, a ne brezplačno. Poraja pa se vprašanje smiselnosti obstoja varuha brez pravih pristojnosti.
Varuh naj bi spremljal odnose znotraj verig, ščitil šibkejše deležnike, praviloma pridelovalce – kmete, v odnosu do večjih trgovskih podjetij. Toda zaradi dejavnika strahu so pritožbe šibkejših nad močnejšimi prej izjema kot pravilo, »zato pogosto nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj niti ne zaznamo,« v poročilu priznava Igor Hrovatič, varuh, ki mu je mandat potekel konec lanskega leta. »Poleg tega se deležniki tudi upravičeno bojijo, da bodo zaradi sodelovanja z varuhom izgubili posel s kupcem, na žalost pa sem se srečal tudi s primeri, ko je dobavitelj začel sodelovanje, vendar je na koncu zaradi različnih razlogov odstopil od reševanja. Največji razlog je bil razočaranje dobaviteljev nad delovanjem posameznih institutov države kot razlog za odstop od reševanja pa je dobavitelj navedel tudi nemoč varuha zaradi njegovih omejenih pristojnosti,« je dodal Hrovatič. Ob tem je ponovno opozoril, da slovenska zakonodaja dopušča različna tolmačenja, kaj so nedovoljena ravnanja, da so najšibkejši členi v verigi dobavitelji – pridelovalci ter da je oblikovanje dveh ustanov na področju odnosov v verigi preskrbe s hrano za Slovenijo negospodarno, tako z vsebinskega kot tudi organizacijskega in finančnega vidika. Varuh namreč le podpira pozitivne prakse, opozarja na nepravilnosti, domnevna nedovoljena ravnanja pa mora priglasiti agenciji za varstvo konkurence.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
