Selitev arheoloških eksponatov in drugih stvari iz žitnice, ki jo bodo (upajmo) kmalu začeli urejati, je v polnem teku. Začela se je pred nekaj tedni, gre pa za veliko število najrazličnejših predmetov, ki jih selijo v prostore Taluma. Pred nekaj dnevi je bil na poti do gradnje storjen še en pomemben korak.

Po desetih letih je letos ponovno potekal Festival slovenskega šansona. Na natečaj je bilo prijavljenih 66 šansonov, na festival jih je strokovna komisija uvrstila 20, od teh jih je bilo na dveh predizborih za finalno prireditev izbranih deset. Med njimi je tudi Primož Vidovič, pevec, kantavtor, šansonjer, filozof, ki se je odlično predstavil v šansonu Triptih sestre Felicite, za katerega je napisal glasbo in besedilo.  V soboto, 25. novembra, se bo občinstvu predstavil na koncertu v ptujskem dominkancu.

Ob haloškem robu na levem bregu reke Dravinje že dve desetletji o zgodovini Dravskega polja priča Djočanova kmetija, ki jo je Etnografsko društvo Tržec preuredilo v etnografski muzej in s tem pričo življenja generacij iz začetka prejšnjega stoletja. Letos so v parku odprli tudi preužitkarsko hišo – redkost v našem prostoru, ki pa je že pred 100 leti sledila današnji moderni ideji dolgotrajne oskrbe na domu.

Spreminjanje pogojev, ki jih mora izpolnjevati kandidat za direktorja knjižnice Ivana Potrča Ptuj, je na zadnji seji postalo jabolko spora na seji ptujskega mestnega sveta. V Žetalah se okrog sprememb niso prerekali, temveč soglasno sklenili, da rahljanj pogojev za zdaj še ne potrdijo ter da zahtevajo dodatna pojasnila. Skrbi jih, da bi lahko spremembe utrle pot imenovanju dveh direktorjev in s tem predvidoma višjim stroškom dela.

Že v času zadnje Janševe vlade smo imeli novinarji s pridobivanjem informacij in zagotavljanjem vabil za seje sveta javnih zavodov kar nekaj težav. Marsikje je korona služila kot odličen izgovor za zapiranje sej, kar se tudi zdaj, ko je na oblasti druga politična opcija, ni (v celoti) odpravilo oziroma izboljšalo. Na seje Zdravstvenega doma Ptuj novinarji nikoli sploh nismo bili vabljeni, ptujski Dom upokojencev vabil ne pošilja od korone naprej, enako velja za bolnišnico, kjer pa so pred nekaj dnevi šli še korak dlje. Določili so, da se javnost dela sveta zagotavlja zgolj z izjavo za javnost. Da je bilo takšno navodilo pristojnega ministrstva, niso ne potrdili ne zanikali.

Ker občani že dolgo čakajo na spremembe krovnega občinskega prostorskega akta, bodo gotovo veseli novice, da bo ta kmalu pod streho in se bodo lahko slednjič lotili načrtovanih investicij.

Skoraj 15.000 evrov (z davkom) za pokvarjen teleskopski nakladač, viličar, ki ga je ptujsk občina ponujala, je očitno – upoštevajoč dejstvo, da je v okvari – bila previsoka cena. Ponudb ni oddal nihče.

Osnovne šole v Spodnjem Podravju so zelo različno tehnološko opremljene. Kar nekaj ravnateljev poroča, da je njihova oprema dotrajana, za nakup nove pa sredstev nimajo. Država je sicer pred letom dni šolam razdelila dva milijona evrov za računalniško opremo, kar pa je bilo očitno premalo. Prav zato so se v marsikateri osnovni šoli razveselili informacije, da so ena izmed skupin, ki naj bi prejela prenosne računalnike ministrstva za digitalno preobrazbo. Nato pa so se zadeve začele zapletati.

Nikoli nisi pripravljen na občutek, ko te izguba ali poškodba za vedno zaznamuje, se glasi sporočilo letošnjega svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč, ki so ga s priložnostno svečanostjo zaznamovali tudi na Ptuju.

Predlog skoraj 3,3 milijona evrov težkega proračuna za prihodnje leto je že v javni razpravi, saj so ga svetniki na zadnji seji občinskega sveta večinsko potrdili.

Na pokopališčih v Markovcih in Gorišnici ni bojazni, da bi zmanjkalo grobnih mest. Površine so dovolj velike, prav tako so v neposredni bližini dodatna zemljišča za morebitno širitev. Za vzdrževanje in naložbe v pokopališča skrbita obe občini, čeprav so zemljišča, na katerih sta pokopališči, vsaj deloma v lasti tamkajšnjih župnij. Posledično imajo župnije pravico do denarnega nadomestila oz. najemnine.

V Sloveniji je 12 regij, pred 12 leti pa je bil sprejet Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. A kot ugotavljajo na pristojnem ministrstvu, se razlike med regijami v dobrem desetletju niso zmanjšale, nasprotno – še poglobile so se. Državna sekretarka Andreja Katič napoveduje zakonske spremembe, ki naj bi regijam naložile več nalog, med drugim naj bi bile zadolžene za urejanje prostorske zakonodaje in s tem za umeščanje regijskih projektov v prostor.

Že poleti smo pisali, kako so velikopotezni načrti Pošte Slovenije (PS) o gradnji sodobne razdelilne poslovalnice v Trnovski vasi z novim vodstvom padli v vodo.

To jesen je bilo kar nekaj slabe volje zaradi kurjenja v naravi. Na Primorskem so nekatere zaradi kurjenja vej in ostankov obreza dreves celo obiskali policisti. Z vprašanji kaj, kje in pod kakšnimi pogoji je dovoljeno kuriti v naravi, smo se kar nekaj časa vrteli med različnimi ministrstvi in na koncu sklenili takole: če kurite les kot odpadek, torej da se ga zgolj znebite, tega na prostem ne smete početi. Če pa kurite les za pepel, s katerim bi gnojili, je to legitimno in v naravi dovoljeno.

Te dni je v državnem zboru v obravnavi nova resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030, v kateri so nanizani cilji in ukrepi, kako zmanjšati število prometnih nesreč na naših cestah, predvsem hujših ali s smrtnim izidom. Med predlaganimi ukrepi je tudi predlog Zavarovalniškega združenja o 10-kratnem zvišanju regresnega zahtevka za pijane ali drogirane voznike, ki so povzročili hujšo prometno nesrečo.

Nekaj čez peto uro zjutraj je na odlagališču na Pragerskem v občini Slovenska Bistrica zagorel šotor v izmeri 32 x 12 metrov, v katerem so skladiščeni odpadki ostanka obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Nihče od zaposlenih ni poškodovan. Na kraj dogodka so prispeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Pragersko, Spodnja Polskava, Zgornja Polskava, Slovenska Bistrica in Laporje, ki so požar lokalizirali in tako preprečili večjo materialno škodo, so sporočili iz Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica.

Letošnja čebelarska letina je bila katastrofalna. V povprečju so čebele pridelale tudi sedemkrat manj medu kot lani, ko je bila letina povprečna, je povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Pomanjkanje domačega medu tako odpira vrata uvozu, a Noč potrošnike poziva, da naj pri nakupu pretehta kakovost nad količino in ceno.

Včeraj okoli pol osme ure zvečer je v naselju Grdina, občina Majšperk, zagorelo v piščančji farmi. »Po prvih zbranih obvestilih ni nihče telesno poškodovan, prav tako v prostorih ni bilo živali,« so sporočili policisti.

V občini Gorišnica bodo letos ponovno obudili praznovanje Katrejinega. Ta praznični dogodek so na Dominkovi domačiji prvič organizirali pred več kot 20 leti, in sicer v spomin na zadnjo stanovalko, ki se je imenovala Kata. Njena godovna zavetnica je bila sv. Katarina, ki goduje 25. novembra. Nekoč so namreč ljudje praznovali godovne dni in ne rojstnih dnevov.