V novi enoti Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku je trenutno nameščenih 40 stanovalcev, že v naslednjih dneh pa bodo začeli polniti še sobe v drugem nadstropju. Iskanje kadra v Bosni in Hercegovini je obrodilo sadove, delovno silo iščejo tudi čez mejo na hrvaški strani, kmalu se jim pridružita še dva kuharja iz Srbije. Kadrovska slika se počasi izboljšuje, prav od nje pa je odvisna hitrost polnjenja novega doma.

Zaradi spremembe oz. bolj točno krajše trase povorke je precej negodovanja zaznati tudi v Majšperku. »Žal, to ni povorka«, »zgrešeno po dolgem in počez«, »se nam splača delati pustno masko samo za ta krog okoli šole?« … so nekateri odzivi na novo traso pustne povorke. Občina je namreč po več kot dveh desetletjih skrajšala traso povorke s slabih dveh kilometrov na vsega 500 metrov.

Za veliko večino Markovčanov je Fašenk, posebej pa še unikatni večurni sprehod številnih mask po vaseh, sveta stvar, v katero se ne sme posegati. Prav to pa je z odločitvijo o spremenjeni smeri in hitrejšem pohodu maškar v povorki storil župan Milan Gabrovec z nekaj somišljeniki. Pred nekaj dnevi je s tem seznanil predstavnike prijavljenih skupin, ki naj bi se, z izjemo enega – s tem strinjali. Toda ko se je informacija razširila med občani, je dobesedno zavrelo. Številni so ogorčeni, da si je župan drznil po toliko letih spreminjati tradicijo markovskega Fašenka. Zato ni izključeno – celo zelo verjetno je – da bosta letos v Markovcih celo dve povorki …

Letos je vse težje priti do kurentije oz. korantije, saj je povpraševanje po tem najbolj množičnem etnografskem pustnem liku izjemno veliko. Redki izdelovalci so večinoma že vnaprej zasedeni, v eni sezoni pa lahko izdelajo omejeno količino korantij. Izdelava celotne korantove oprave namreč zahteva štiri dni. Temu primerne so tudi cene, ki letos v večini presegajo 1.200 evrov.

Po novem letu se je javno oglasilo več Ptujčanov, ki so nezadovoljni s sistemom mestnega ogrevanja. Opozarjajo na visoke zneske na položnicah, hrup, ki ga ustvarja nov kotel v centralni kurilnici na Volkmerjevi cesti, in na onesnažen zrak. „Kar je preveč, je preveč. To ni kurilnica za naše okolje, kakšen hrup ustvarja. Prisoten je abnormalen smog. Smo se mar vrnili v čas Marije Terezije?“ so besede Ptujčana, ki je poklical v uredništvo Štajerskega tednika.

Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) z novelacijo pravilnika o prometni signalizaciji med drugim uvaja dva nova prometna znaka, za katera je vprašanje, ali ju bo na slovenskih poddimenzioniranih in zastarelih prometnicah sploh možno uporabiti. Aprila, ko bo pravilnik začel veljati, še zagotovo ne.

Neznosno stanje dostopa do stavbe Upravne enote Ptuj je očitno nekomu presedlo. Čez noč je neznanec zavihal rokave in lepo na en kup pospravil vse elemente, ki so bili postavljeni po pločniku in naj bi zagotavljali varen prehod oziroma vstop v sam objekt.

Zaposleni na večini upravnih enot po državi danes začenjajo tridnevno stavko. V tem času bodo zagotavljali najnujnejše storitve, ponekod bodo zaprti krajevni uradi. Med stavkajočimi so tudi zaposleni na ptujski  in ormoški upravni enoti.

Lenarški fašank sicer ne slovi daleč naokrog tako kot ptujski, pa vendar je preganjanje zime, ko znorijo pametni in se spametujejo norci, tudi tam zelo zabavno.

Na ptujski OŠ Ljudski vrt so pred več kot 20 leti pripravili prvo prireditev za dedke in babice. To je bil takrat unikati projekt, ki si ga je zamislila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič in z velikim odobravanjem vseh je postal stalnica vsa ta leta.

V času 64. Kurentovanja bo Kurentova hiša v Murkovi ulici prilagodila odpiralni čas. En dan bodo ponudili tudi možnost brezplačnega ogleda.

 Nada Polajžer je bila vrsto let izjemno aktivna v Sončku, društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož (društvo Sonček). V teh letih je bila članica izvršnega odbora, vodila je zdravstveno-terapevtske kolonije in šole za starše, en mandat je bila tudi v funkciji predsednice ter dva mandata članica nadzornega odbora Zveze Sonček. To so vse prostovoljne dejavnosti. Med drugim je tudi avtorica knjige o vsakdanjem življenju in razmišljanjih matere, ki ima otroka z diagnozo cerebralna paraliza. Njeno uspešno delo in prizadevanja so opazili tudi drugi, saj je bila nagrajena s priznanjem Zveze Sonček.

Uro pred uprizoritvijo drame Pesem klopotcev domačinke Marije Kolednik Črnila, ki je zgodbo napisala pri vsega 17 letih, so se začeli zbirati igralci, kaj kmalu za njimi so prišli že prvi obiskovalci v želji po rezervaciji čim boljšega sedeža. Po letu dni premora in priprav je namreč gledališka skupina KD Franceta Forstneriča na odru videmske kulturne dvorane ponovno zaigrala.

Po petih letih je domačin Marko Vindiš, ki obožuje jutra, sončne vzhode, razglede, meglice in je zaljubljen v Haloške griče, v Podlehniku pripravil fotografsko razstavo Haloze skozi objektiv umetnika. V 10 letih ljubiteljskega fotografiranja je haloški fotograf poleg enkratnih razgledov in kotičkov spoznal tudi izjemne ljudi. In med njimi je tudi slikarka Oxana Kravtsova, ki je bila tokratna gostja Markove razstave.

V okviru dobrodelne kampanje #projektVida Društvo Humanitarček pogosto objavi usode starejših. Tokrat je z javnostjo delilo še eno žalostno zgodbo upokojenke. Na pomoč so priskočili 87-letni Antoniji, ki je ostala sama pri hiši. Kot je v uvodu zapisala Antonija, je vedno bila gospodinja. »V mojem času smo bile ženske bolj za štedilnik in za otroke čuvati,« je dodala. Pojasnila je, da je mož delala pri železnicah, tako ima pokojnino, ki znaša malo več kot 500 evrov, po njem, kar pa še vedno ni dovolj za vse stroške in hrano.

22. januar, ko goduje sveti Vincenc, zaščitnik vinogradov in vinogradnikov v vinogradništvu, velja za čas nove vegetacije, saj sokovi ponovno zaokrožijo po vinski trti.

Folklorno društvo Antona-Jožeta Štrafela Markovci je eno izmed redkih, kjer prevladujejo mlade članice in člani. V zadnjih štirih letih se je namreč plesni skupini pridružilo kar nekaj predstavnikov mlajše generacije. Slednja trenutno šteje okoli 25 plesalcev, starih med 17 in 30 let. Tako veliko plesnih parov že dolgo niso imeli, zato je skupina vnovič postala srce društva.

Društvo žena in deklet občine Hajdina je sredi januarja vabilo na tradicionalno prireditev Košicnbal. Zbrani so luščili bučnice, prepevali ljudske pesmi, kramljali in se lepo imeli.

Leto, ki je pred Ptujčani, bo očitno z vidika investicij zelo revno. Mestna občina Ptuj je s skoraj 20-milijonskim dolgom, ki ga je pridelala v zadnjih nekaj letih, med najbolj zadolženimi v državi, kar je eden glavnih razlogov, da bo naložb manj. Se pa s podobnim problemom zmanjševanja obsega naložb srečujejo tudi druge občine, ki brez izjeme opozarjajo, da je denarja za lokalne skupnosti vedno manj, zakonskih nalog pa vedno več.

Pred dvema letoma so v Cirkulanah odprli Park dediščine, etnografski muzej na prostem, predvsem za prikaz tradicionalnega načina življenja in dela naših prednikov.