Lovska družina Žetale gospodari na skoraj 3.700 ha oz. na območju celotne občine Žetale. V zadnjih letih se je tudi zaradi milih zim in s tem ugodnih pogojev za preživetje in razplod povečal predvsem stalež divjih prašičev. »Z odstrelom skušamo stalež držati na minimumu, prav tako si z različnimi ukrepi prizadevamo za preprečevanje škod, saj si ne moremo privoščiti zgolj izplačevanja odškodnin, ker bi nas to privedlo v finančne težave. Zato kdorkoli gospodari z divjimi prašiči, ima velike težave,« je jasen Adolf Kröpfl ml., gospodar lovišča Lovske družine Žetale.

V Spodnjem Podravju je Rdeči križ, območno združenje Ptuj, lani pomoč razdelil 3.913 prejemnikom za skupaj 12.476 oseb. Upokojenci predstavljajo približno 20 odstotkov vseh prejemnikov paketov.

Ormožani v projektu EcoCore sodelujejo s partnerji iz osmih držav. Mednarodno srečanje, ki so ga v začetku februarja gostili v Ormožu, je bilo po besedah Polone Kukovec Lakota, direktorice Regionalnega razvojnega centra (RRC) Ormož, namenjeno izmenjavi dobrih praks in iskanju učinkovitih rešitev za trajnostno preobrazbo industrijskih območij v manjših in srednje velikih mestih.

Domače branje pri mnogih osnovnošolcih ni najbolj priljubljeno. Velikokrat je razlog tudi v izboru knjig, ki ne nagovarjajo njihovih interesov ali vsakdanjih izkušenj. Zelo pogosto je domače branje povezano z vprašanji, zakaj je treba brati točno določene knjige. Ključno vlogo pri izbiri za domače branje imajo učitelji. Učni načrt sicer navaja avtorje, ki naj bi jih učenci spoznali, vendar jim hkrati pušča precej svobode pri izbiri konkretnih besedil.

Ptujska Osnovna šola Olge Meglič je letos po nekaj letih ponovno organizirala dan odprtih vrat, ki je obiskovalcem omogočil vpogled v sodobne učne pristope, delo učencev in bogato dogajanje na šoli.

Na Ptuju je danes eden od vrhuncev 65. Kurentovanja.

Z etnografsko povorko in predajo oblasti županje Nuške Gajšek princu karnevala Marku Šamperlu, ptujskemu mestnemu sodniku Francescu Guffanteju, se danes na Ptuju uradno začenja 65. Kurentovanje. Letos se bo te povorke udeležilo več kot 2400 nastopajočih iz štirih držav: Italije, Hrvaške, Bolgarije in Slovenije.

Ptujska mestna pustna podoba je iz leta v leto bogatejša, nekatera izložbena okna pa so prava paša za oči. Marija Čoh, ki ima prodajalno Deisi moda za modne navdušenke v Ulici heroja Lacka, je ponudbo v pustnem času dodatno obogatila.

Med vsakimi počitnicami se nekateri starši srečajo s težavo zagotavljanja varstva za najmlajše otroke, predvsem tiste iz prve triade osnovne šole, ki še ne morejo ostati sami doma. Mestna občina Ptuj je ta problem prepoznala in zato zadnja leta organizira počitniško varstvo otrok ne le v času poletnih, ampak tudi zimskih počitnic.

Mestni svetnik Milan Klemenc je na vodstvo Mestne občine (MO) Ptuj in koncesionarja, ki upravlja občinska parkirišča, Javne službe Ptuj, posredoval pobudo o ureditvi tako imenovanih pametnih parkirišč.

Sonja Šmigoc je bila več kot 20 let zaposlena v Domu upokojencev Ptuj, nekaj časa tudi kot vodja zdravstvenega tima enote Kidričevo. Pred osmimi leti, ko se je upokojila, je svojim sanjam pustila prosto pot. Slikarstvo je bilo od otroštva njena velika ljubezen, ki se ji je po upokojitvi še bolj aktivno posvetila in znanje izpopolnila s študijem. Uspešno ga je zaključila in konec lanskega leta celo magistrirala.

V kmetijskih logih so vsakoletna tema pogovorov škode v kmetijstvu, ki jih povzročajo vremenske neprilike. V 20 letih so naravne nesreče v kmetijstvu povzročile za milijardo evrov škode. Pred določenimi vremenskimi pojavi se je mogoče fizično obvarovati, npr. pred sušo z namakalnimi sistemi, pred točo s protitočnimi mrežami v sadovnjakih, a vedno le v omejenem obsegu in na izbranih kulturah. Zato naj bi bila kmetijska zavarovanja eden izmed pomembnih elementov za ublažitev posledic škode. Toda slovenski kmetje zavarujejo le četrtino površin trajnih nasadov in njiv. Kmetje pravijo, da so zavarovanja predraga, iz zavarovalnic pa odgovarjajo, da so tudi tveganja, ki jih prevzemajo zavarovalnice, zelo visoka.

V Biotermah Mala Nedelja so z obiskom in zasedenostjo nočitvenih kapacitet med zimskimi počitnicami zadovoljni. V primerjavi z lanskim letom so letošnje začeli z 10-odstotnim porastom nočitev, zato si obetajo dobro turistično sezono.

Po tem, ko so v javnosti zaokrožile sočne podrobnosti o vpletenosti dornavskega župana Mateja Zorka v nagovarjanje in kasneje tudi srečanje z mladoletniki iz okolice Poljčan, je završalo v širši javnosti. Kmalu se je oblikovala tudi peticija za odstop Zorka, ki jo je v nekaj dneh podpisalo čez 1.000 ljudi. Danes pa je podal odstopno izjavo.

Na Novem trgu bo jutri dišalo po piščančji obari, ki jo bo na 20. jubilejni Obarjadi v tekmovalnem delu kuhalo 24 ekip, vseh ekip z dobrim namenom pa bo letos 27, kar je največ doslej. Lions klub Ptuj, organizator Obarjade, bo obaro kuhal v 400-litrskem kotlu. Vse ekipe skupaj pa bodo obiskovalcem ponudile več kot 6.000 obrokov te okusne juhe ob kapljici Haložana.

Vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Teodor Pevec je za Štajerski tednik odločno zanikal zadnje čase vse glasnejše informacije, da se poteguje za mesto direktorja v ormoškem zdravstvenem domu, ki so se razširile po Ormožu in na Ptuju.

Konec tedna se začenjajo osrednji dogodki letošnjega 65. Kurentovanja. V soboto dopoldan bo na mestnih ulicah zelo živahno, na sporedu bosta otvoritvena etno povorka s predajo oblasti princu Kurentovanja in Obarjada z dobrodelno noto.

Ptujski mestni svetniki se bodo srečevali redkeje, kot je bila dosedanja praksa. Letos bo namesto desetih le osem rednih sej mestnega sveta. Glede na poslovnik mestnega sveta bi jih lahko bilo še manj, najmanj štiri na leto.

Svetniki so pred dnevi potrdili cenik najema prostorov v novem podjetniškem inkubatorju. Cene se gibljejo od 25 do 45 evrov za delovno mizo na mesec. »Cena zajema vse stroške, ki so povezani z delovanjem pisarne, koriščenje kuhinje z napitki in seveda brezplačne delavnice,« je pojasnil župan Sebastian Toplak.

Telemachov umik štirih kanalov iz programske sheme dokazuje, da na domačem telekomunikacijskem trgu vlada divji zahod, ki ga ne ureja noben predpis. To daje operaterjem moč, da lahko sami odločajo o usodi nekega medija.