Kje graditi kanalizacijo? Po zraku, če v zemlji ne gre?
Arheološke raziskave, ki jih je na Ptuju treba opraviti pri skoraj vsakem gradbenem posegu v zemljo, niso samo dodatni strošek za investitorje, temveč tudi podaljšajo čas izvedbe investicije. Trenutno so arheologi na delu na Volkmerjevi cesti.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Da se bo občina arheologiji v nadaljevanju prenove Volkmerjeve izognila, se je odločila posege pod površjem v glavnem opustiti. To pomeni, da kanalizacije, komunalne in telekomunikacijske opreme v celoti ne bodo prenovili. Takšno odločitev številni obžalujejo, saj je smiselno in racionalno, da se hkrati obnavlja vsa infrastruktura: cesta in kar je pod njo.
Volkmerjeva z okolico je samo eno od arheološko zaščitenih območij Ptuja. Že več kot 20 let na novo infrastrukturo čakajo krajani ob Mariborski cesti, kjer je kanalizacija za potrebe naselja poddimenzionirana in dotrajana. Če bi se občina lotila njene prenove, bi jo zgolj arheološke raziskave stale vrtoglave štiri milijone evrov, trajale bi dve leti. »Kje naj gradimo kanalizacijo? Po zraku?« se zato sprašujejo mnogi na Ptuju, ki težko razumejo, da skoraj čisto vsak projekt ovirajo v zemlji skrite arheološke ostaline.
Stroške arheologije bi morala prevzeti država
»Po sedanjih pogojih si je res težko predstavljati izvedbo večjih infrastrukturnih projektov, če bi arheološke raziskave in postopki trajali več let ter bi stroški v celoti bremenili lokalno skupnost oziroma investitorja. Zato bi morala država za arheološko dediščino državnega pomena prevzeti večji del odgovornosti, tako pri financiranju raziskav kot pri iskanju rešitev, ki omogočajo sočasno izvajanje infrastrukturnih projektov. Lokalna skupnost mora zagotavljati komunalno infrastrukturo, vendar ne more biti hkrati odgovorna za stroške in posledice varovanja dediščine, ki je v javnem interesu celotne države,« so poudarili v kabinetu ptujske županje Nuške Gajšek. »Težko je pričakovati, da bi prebivalci ob Mariborski dve leti živeli ob arheoloških izkopavanjih in z omejenimi dostopi do svojih domov, nato pa bi sledila še gradbena dela. Ljudje si ureditev upravičeno želijo, vendar mora občina poiskati rešitev, ki bo izvedljiva tako finančno kot z vidika življenja prebivalcev.«
Da bi kanalizacijo ogrevali …
V Inženirski zbornici Slovenije so pojasnili, da so možni nadzemni kanalizacijski sistemi, a sta njihova gradnja in vzdrževanje izjemno draga, zato se jih investitorji v praksi ne poslužujejo. Po eni strani so problem tlaki, po drugi pa zimsko vreme, saj bi lahko sistem zamrznil.
»V večini Slovenije, razen na Primorskem, je cona, kjer voda ne zmrzne, globlja od 80 centimetrov. Minimalno na tej globini morajo biti položene kanalizacijske cevi. Ker voda v ceveh, zato da teče, potrebuje naklon, in ker so razdalje pogosto zelo dolge, se globina cevi na ta račun še poveča. Obstajajo sistemi, ki ne posegajo ekstremno globoko v tla, na primer vakuumska kanalizacija ali sistem črpalk, tlačnih odsekov in gravitacijskega prenosa, vendar so bistveno dražji od gravitacijske kanalizacije. Še vedno pa jih je treba izvesti na globini, kjer ni zmrzovanja, torej minimalno 80 centimetrov pod površjem.
Kanalizacijo, ki bi bila nad področjem zmrzovanja ali celo nad terenom, je tehnično mogoče izvesti, vendar je treba vse cevi toplotno izolirati in jih za stabilno delovanje tudi opremiti s samoregulacijskimi grelnimi kabli, termostati, tipali in alarmi ob odpovedi delovanja. Tak sistem bi bil absolutno predrag že v sami izvedbi, povzročal bi zelo visoke obratovalne stroške,« je razložil predsednik sekcije gradbenih inženirjev Andrej Pogačnik.
»Zaradi fizikalnih zahtev prenosa vode na daljše razdalje se je praktično nemogoče izogniti arheološkim pregledom terena, po katerem bo potekala nova ali obnovljena (povečana) kanalizacija. Vsi sistemi, ki bi teoretično omogočali izvedbo kanalizacije na manjših globinah, pa bi bili najmanj za toliko dražji, kolikor stanejo arheološke raziskave,« je dodal Pogačnik.
Možne rešitve za Volkmerjevo
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
