Cene storitev institucionalnega varstva se bodo naslednji mesec vnovič povišale. Tudi v Domu upokojencev Ptuj priznavajo, da bo dvig cen oskrbnin neizbežen.

Slovenska prašičereja je doseglo dno. Kmetje in kmetijska podjetja so lani prvič redili manj kot 200.000 prašičev, to je najmanj po letu 1991 in kar trikrat manj kot pred 20 leti, ko je bilo na Slovenskem največ prašičev. Padec oskrbe z domačim svinjskim mesom pa se ne odraža na prepolnih trgovskih policah, za kar vestno skrbijo tudi domači mesarji, ki ne skrivajo svojih uvoznih aktivnosti. Prašičerejci, ki so še ostali, pa so posledično soočeni z nizkimi odkupnimi cenami in vsakokratnim strahom, ali bo odkup sploh zagotovljen.

Kljub številnim zapletom bo Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja na Ptuju začel graditi objekt s 30 najemnimi stanovanji in prav toliko parkirišči. Gradnja naj bi se začela letos in končala čez dve leti. Kdo pa si bo sploh lahko privoščil najem oskrbovanega stanovanja?

Okrog 2.500 uradnikov, kontrolorjev, svetovalcev in drugih je zaposlenih v agencijah, zavodih, organizacijah s področja kmetijstva. Na drugi strani pa imamo vsega 4.000 kmetov, ki so tudi obvezno kmečko zavarovani, ter 7.800 prostovoljnih zavarovancev, obojim pa je skupno, da jim kmetijstvo zagotavlja temeljni dohodek. A medtem ko se število enih in drugih zmanjšuje, takšnega osipa ni zaznati v številu zaposlenih na kmetijskem ministrstvu in drugih organih.

Povračilo stroška za prehrano oz. plačilo malice zaposlenim je ob 7,96 evra, kolikšen je najvišji neobdavčeni znesek, pomemben socialni korektiv plač, za tiste zaposlene, ki redno uživajo malico pri gostincih, pa ta vsota večinoma ne pokrije stroškov prehrane. A naloga gostincev ni, da bi zagotavljali hrano pod ceno, temveč priprava kakovostne hrane, ki pa zahteva kakovosten kader in pošteno (ne pretirano) ceno.

Kmetje danes ponovno v več slovenskih mestih organizirajo opozorilni protest,  s katerim bodo opozorili na nevzdržne razmere v kmetijstvu in ponovili svoje zahteve, pričakovanja, predloge. Opozorilni protest bo tudi na Ptuju. Zbor naj bi bil v bližini Inplana - bivša metalka ob 10. uri.

Lani je na slovenskih cestah umrlo 82 udeležencev cestnega prometa, tri manj kot v letu prej. Največ, 17 žrtev, so zabeležili v osrednjeslovenski regiji, na drugem mestu pa je Podravje s 15 smrtnimi žrtvami na cestah. Največ nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo na cestah v naseljih, sledijo regionalne ceste.

Lanska neurja niso prizanesla andraški občini, največ škode na infrastrukturi pa so utrpeli Drbetinci.

Najbrž ga ni voznika, ki mu na cesti še ne bi bilo treba kdaj zapeljali na stran, da se je umaknil širokemu tovoru, na katerem je pisalo Convoi Exceptionel in ki ga običajno spremljajo vozila z utripajočo rumeno lučjo. Pa ste se kdaj vprašali, kako poteka organizacija takega prevoza?

Hajdinčan Andrej Pulko je strasten popotnik. Čeprav potuje v države, ki so nekaj tisoč kilometrov oddaljene od Slovenije, gre vedno s svojim avtomobilom. Nikoli z letalom ali vlakom. Bil je že v več kot 40 državah. Prepotoval je celotno Evropo, predvsem so mu izziv manj razvite, ruralne države, takšne, kjer ljudje živijo bližje z naravo, recimo kot je bilo v nekih starih časih pri nas: ko so delo na poljih opravljali z živino, obrtniki so orodja izdelovali v majhnih delavnicah, pitno vodo so črpali iz vodnjakov, asfalta na cestah pa tudi ni bilo.

Darko Škerget, alfa in omega trojiške osnovne šole in vrtca, je po dobrih 33 letih ravnateljevanja svoje mesto predal Nataši Bauman, do nedavnega profesorici slovenščine in nemščine na mariborski srednji ekonomski šoli.

Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm, je v lanskem letu prevzel funkcijo predsednika Društva ravnateljev ptujskega območja (v nadaljevanju Društvo). Njegov glavni namen je sodelovanje ravnateljev, izmenjava dobrih praks in opozarjanje na morebitne slabosti v šolskem sistemu. Med drugim sodelujejo tudi z Združenjem ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije.

Medičarstvo in lectarstvo je v družini Puž že skoraj 90-letna tradicija. Začel ga je dedek Ivan Puž leta 1935 v Vošnjakovi ulici 7 na Ptuju. Matija je že tretja generacija medičarjev v družini. Ko se je njegov oče Ivan upokojil, se je odločil, da se družinska tradicija ne sme prekiniti. Zdaj je že tudi sam devet let medičar z mojstrskim izpitom in certifikatom za izdelke domače in umetnostne obrti, kamor sodijo medičarski izdelki.

Medtem ko so številni Spodnjepodravci letošnje valentinovo izkoristili za zaslužen počitek po kratkem, a intenzivnem pustnem času, pa se je osem parov na dan zaljubljencev, ki je bil tokrat v sredo, poročilo. In sicer trije pari so sklenili zakonsko zvezo na Ptuju, pet v Slovenski Bistrici, v Ormožu porok na valentinovo niso imeli.

Pogled na razoran travnik je nekega kmeta iz okolice Slovenske Bistrice pustil odprtih ust. Podjetje, ki je opravljalo vzdrževalna dela oz. čiščenje pod daljnovodom, je namreč povzročilo več deset centimetrov globoke kolesnice. Eles, ki je sistemski operater daljnovodov, se je od povzročene škode distanciral, prst krivde usmeril v hrvaškega izvajalca – podjetje Sanac, bistriški kmet pa je bil posledično prepuščen svoji pogajalski iznajdljivosti.

Trošarine, ki jih poleg davka plačujemo potrošniki, so v celoti prihodek države. Za krpanje proračunske vrzeli je bil predviden ponovni dvig trošarine na tobačne izdelke ter kar 25,7 % višje trošarine na pivo in žgane pijače. A vsaj za zdaj si lahko pivoljubci in drugi oddahnejo, saj podražitev na račun višje trošarine še nekaj mesecev ne bo.

Ker je zanimanje za druženje in sodelovanje mladih v Slovenskih goricah iz leta v leto bolj upadalo, je dejavnost društva podeželske mladine slednjič povsem zamrla, zato so ga lani, namesto da bi z velikim pompom proslavili 30-letnico njegovega obstoja, celo izbrisali iz registra.

Zelo malo večstanovanjskih objektov na Ptuju ima dvigala, saj gre večinoma za stare stavbe, ki so bile grajene pred 50 leti ali več. Na občini pravijo, da denarja za izgradnjo dvigal nimajo, pripravljeni pa so prevzeti svoje solastniške deleže.

Kar nekaj stavb v mestnem jedru, ki so v (so)lasti občine, je potrebnih obnove. Med njimi je tudi eminenten objekt Mestne hiše, ki bi že zdavnaj moral biti prenovljen. Občina sicer denarja – ne za to ne za kakšno drugo podobno naložbo – nima, so pa pred časom dobili spodbudno informacijo, da bi lahko prenovo financirali iz t. i. sredstev CTN, ki so namenjena izključno naložbam v mestnih občinah.