Bober ima prednost pred človekom in njegovo lastnino
Drevesa ošiljena na dveh koncih, gazi od vodotokov do njive … To so znaki, da je na območju prisoten bober. Bober s svojim delom vzpostavlja ugodne pogoje ostalim živalskim in rastlinskim vrstam, pravijo naravovarstveniki, a posledice njegove dejavnosti (podrta drevesa, škoda na koruzi …) v celoti nosijo lastniki zemljišč. Če želijo škodo uveljavljati, morajo predhodno izvesti vse ukrepe, da bi škodo preprečili, in to na lastne stroške!
Prvo bobrišče pri nas je bilo opaženo na pritoku Krke in vse od takrat je bober posebna skrb naravovarstvenikov. Bober se je najprej širil po Krki in pritokih Kolpe, leta 2005 se je iz Hrvaške in Avstrije razširil še na Muro, leta 2006 pa tudi na Dravo. Od takrat se širi z jugovzhoda in severovzhoda Slovenije po vodotokih v notranjost in proti zahodu države. »Danes že lahko govorimo, da populacija bobra v Sloveniji ni več ogrožena, vendar pa še vedno potrebuje varstvo. Brez povezav s Hrvaško in Avstrijo slovenska populacija dolgoročno najbrž ne bi preživela. Populacija je namreč še vedno premajhna, da bi se lahko samostojno dolgoročno ohranjala,« ocenjujejo na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Stanje populacije bobra je različno na različnih območjih. V porečju Krke opažajo, da je bober že poselil vse optimalne habitate in se zdaj seli tudi v pritoke in melioracijske kanale, kjer je zanj izredno pomembna gradnja jezov, da si zagotovi zadostno globino vode. Podobno je tudi na Muri in njenih pritokih.
»Na takih odsekih je tudi največ konfliktov z ljudmi, saj bobrov vpliv v okolju, v katerem živi, ljudem povzroča škodo, predvsem zaradi poplavljanja kmetijskih površin, škode na koruzi in v zimskem in pomladanskem času najbolj opaženega objedanja drevja. Drugje, kjer bober še ni povsem poselil najboljših habitatov, je njegov vpliv manj neopazen. Bolj opazen je samo pozimi in spomladi zaradi podrtega drevja ob vodotokih. Danes je ocenjena populacija bobra v Sloveniji od 750 do 1.550 osebkov.«
Lastniki niso upravičeni do povrnitve stroškov
In več kot očitno je, da se je bober dodobra udomačil ob Dravi, tudi na Dravinji, Studenčnici. Andrej Rožman iz Šturmovcev pravi: »Spodbudno je, da se živalske vrste ohranjajo, a ob škodah, ki nastajajo, ima vse svoje meje.« Za izplačilo škode, ki jo povzroči lovna divjad na lovnih površinah, so pristojne lovske družine, medtem ko je za zavarovane živalske vrste pristojno ministrstvo.
A pot do odškodnin je vse prej kot lahka. Namreč oškodovanec, torej lastnik dreves ali poljščin, je do odškodnine upravičen le, če je premoženje predhodno zavaroval s primernimi zaščitnimi ukrepi, opozarjajo na pristojnem ministrstvu. V primeru bobra to v skladu s pravilnikom o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju pomeni ograjevanje in odvračanje (uporaba elektronskih odganjalcev).
Ob tem pa lastniki niso upravičeni do povračila stroškov za opravljeno delo, nakup materiala (mrež) ali elektronskih odvračal. Na ministrstvu za naravne vire in prostor namreč menijo, da so lastniki kot dobri gospodarji dolžni zaščititi svoje premoženje »in na svoje stroške narediti vse potrebno, da premoženje obvarujejo pred nastankom škode«.
Kdo bo zaščitil človeka?
Preberite več v aktualni izdaji Štajerskega tednika
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
