Resnost težave, ki jo predstavlja utrujenost voznikov, je podcenjena, dokler se ne zgodi tragedija, so ob nedavni nesreči avtobusa na Hrvaškem opozorili v Sindikatu delavcev prometa in zvez. Vozniki imajo nereden ritem spanja in dela, pestita jih prisilna drža in gost promet, posebej v tovornem prometu pa vlada pravi kaos, so izpostavili.

Današnja prometna nesreča na pomurski avtocesti, v kateri je umrla ena oseba, tri pa so težje poškodovane, se je zgodila zaradi vožnje v napačno smer. Kot so potrdili na mariborski policijski upravi, je na avtocesto napačno zavila 79-letnica v osebnem avtomobilu in trčila v avtomobil, ki je vozil ob tovornjaku in se ni mogel umakniti.

V Juršincih se veselijo začetka gradnje kolesarske poti proti Ptuju, za katero so pridobili dodatna sredstva.

Petki, sobote in nedelje so dnevi, ko imajo varuhi državne meje največ dela. Zaradi ogromno tranzitnega prometa proti hrvaški obali se na mejnih prehodih občasno ustvari nepopisna gneča. Ponekod, tudi v Halozah, je ob največjih prometnih konicah za prehod meje treba čakati več ur. Zadnje dneve pa je čakanje v kolonah postala stalnica že med delovnimi dnevi.

Mejni prehod Gruškovje je že tradicionalno v poletnem času eden bolj obremenjenih v Sloveniji. Ob koncu tedna v juliju in avgustu državno mejo na tem območju prehaja več kot 20.000 osebnih vozil. Kolone na podravski avtocesti med Lancovo vasjo in mejnim prehodom Gruškovje so bile letos dolge že več kot 12 kilometrov, kljub temu da je bilo ob izgradnji avtoceste povedano, da se kaj takega ne bo več dogajalo. Razlog je najverjetneje striktno preverjanje PCT-pogojev, zaradi česar delo poteka bistveno počasneje, kot bi sicer. Zaradi kolon imajo več težav tudi domačini, saj morajo iskati druge poti do želenih lokacij.

Direkcija RS za vode je pred časom na več mestih ob Sestrškem jezeru postavila opozorilne table, ki na tem območju prepovedujejo vožnjo z motorji, kolesarjenje in jezdenje. Domačina Branka Gajšta, ki je že desetletja »varuh« jezera«, je slednje zelo presenetilo. Res je, da so imeli pred leti nekaj težav z vozniki štirikolesnikov in motokros motorjev, vendar jih v zadnjem času niso opazili.

Občina Trnovska vas bo s potmi za kolesarje povezana z dveh strani, in sicer po trasah Biš–Gočova in Trnovska vas–Drbetinci.

Zaradi širitve naselja v Rabelčji vasi in številnih novogradenj, tako večstanovanjskega objekta kot individualnih hiš, je cesta, ki vodi do tja, popolnoma neprimerna. Gradi se sicer druga, ki pa ima svoj konec in začetek, vmes, na sredini – pa je ni. Razlog: neurejena lastniška razmerja z lastnicama tega dela zemljišča. A zanimivo – kljub enormnemu zvišanju dnevnega prometa, ki ga je pričakovati v kratkem – v tem primeru občina ne bo predlagala razlastitev.

Lani je epidemija koronavirusa bistveno posegla v turistično dejavnost in s tem zdesetkala promet proti hrvaški obali. Pretirane gneče na cestah proti mejnim prehodom ni bilo, a letos je ponovno vse po starem. Minuli konec tedna so se tuji turisti brezglavo „lovili“ po haloških cesticah in iskali najoptimalnejšo pot proti Hrvaški. Seveda tisto, kjer bi lahko mejni prehod prečkali čim prej in s čim manj čakanja.

Občina Markovci je pred nekaj leti v športnem parku Zabovci uredila sedem postajališč za avtodome, ki so bila do letos za uporabnike brezplačna. Na zadnji seji pa so svetniki potrdili, da bo odslej treba za parkiranje plačati 12 evrov na dan. Kot je pojasnil župan Milan Gabrovec, bodo avtodomarji plačilo izvedli po parkirnem sistemu, ki je nameščen ob zapornici ter sprejema kovance in izdaja račune.

Potem, ko je v petek pozno popoldne na cesti Kidričevo – Slovenska Bistrica umrl mlad, komaj 24-letni voznik, policija danes poroča o še eni smrtni žrtvi. Prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah, v njej pa sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila znamke Audi in njegova sopotnica, ki sta se peljala po cesti na območju Svete Trojice v Slovenskih goricah.

V občini Dornava so končali modernizacijo dobrih 600 metrov dolgega cestnega odseka med Mezgovci in Strelci (na fotografiji). Cesto so na vsaki strani razširili za 60 centimetrov, dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP), vrednost naložbe je bila okoli 60.000 evrov.

Občina Markovci z desetimi občani ni našla dogovora glede odkupa zemljišč, ki so potrebna za gradnjo regionalnih kolesarskih povezav. Z okoli 140 lastniki, kar je nekaj več kot 80 odstotkov, so pogodbe o odkupu že podpisali. Ta odstotek je po besedah župana Milana Gabrovca še višji, če bi odšteli tiste, ki so v tujini oz. so neznani.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki se je v sklopu vladnega obiska Podravja sredi tedna mudil tudi na Ptuju, o novi cestni povezavi Ptuj–Markovci–Gorišnica–Ormož ni povedal nič novega, česar že ne bi vedeli: da se na vseh področjih zatika in da je še marsikaj v zraku oziroma nedorečeno. Za odsek med Ptujem in Markovci iščejo najoptimalnejšo rešitev tako z vidika ohranitve naselij in bivanjskega okolja kot tudi s finančne plati.

Osnovna šola Olge Meglič Ptuj je bila tudi tudi letos del projekta Varno na kolesu, ki že deveto leto zapored spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Učenci od 1. do 9. razreda so v okviru projekta nabirali kilometre s kolesom in skupaj prekolesarili več kot 10.000 km.

Prihodnje leto se bo v Staršah začela težko pričakovana obnova regionalne ceste. Spomnimo, da je Direkcija RS za infrastrukturo (Direkcija) že ob izgradnji podravske avtoceste pred več kot desetimi leti napovedala sanacijo celotne stare ceste od Miklavža na Dravskem polju do Ptuja, ki je bila zaradi velike prometne obremenjenosti, predvsem tranzita, v zelo slabem stanju. V teh letih so nekatere odseke preplastili, drugi pa še čakajo na nov asfalt.

Javna agencija RS za varnost prometa(AVP) vsako leto podeljuje posameznikom ali organizacijam priznanja za prizadevno delo na področju varnosti in preventive v cestnem prometu. Na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj je zlati znak AVP prejela Kristina Pšajd, članica ZŠAM Ptuj.

Statistika prometnih nesreč z udeležbo voznikov motornih vozil ni ugodna. Lani sta se v Sloveniji zgodili 902 prometni nesreči z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil. V obdobju zadnjih petih let so vozniki mopedom in motorjev z vozniškim stažem do petih let povzročili daleč največ prometnih nesreč, tudi največ tistih s smrtnim izidom in s hudimi poškodbami. Od 22 umrlih v letu 2020 je bilo 16 motoristov in šest mopedistov. Zaščitno čelado je uporabljalo samo 15 umrlih voznikov enoslednih motornih vozil in noben umrli voznik mopeda. Pri prometnih nesrečah sta bila glavna vzroka neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje.

V bližini naselja Dravci v občini Videm na sotočju rek Dravinje in Drave so se v nedeljo okoli 19.40 prevrnili trije čolni, na katerih je bilo 11 ljudi. Ponesrečenim so prvo pomoč nudili gasilci, dve osebi pa so reševalci odpeljali v ptujsko bolnišnico.

Občina Videm je naročila izdelavo celostne prometne strategije (CPS). Izdelali so jo v podjetju ZUM urbanizem, analiza stanja bo osnova za prihodnje trajnostno načrtovanje prometa. CPS sledi načelom celostnega načrtovanja prometa, ki v ospredje postavlja ljudi in kakovost bivanja, promet pa obravnava kot orodje za izboljšanje mobilnosti in dviga kakovosti bivanja.