V podeželskih občinah Spodnjega Podravja je iz leta v leto več kolesarskih poti. Še več jih bo po končanem velikem regijskem projektu. Večina kolesarskih tras je zunaj naseljih speljanih med regionalnimi cestami in kmetijskimi zemljišči, primer sta občini Markovci in Kidričevo.

Potem ko so se predčasno zaključila dela na državni kolesarki Biš–Gočova, so stroji zabrneli na drugem koncu Trnovske vasi, ki vodi proti Drbetincem v Svetem Andražu.

V občini Majšperk se izvajajo gradbena dela na več cestnih odsekih. Vozniki, ki vsakodnevno uporabljajo tamkajšnje ceste, večkrat naletijo na cestne zapore oz. semaforje, ki opozarjajo na delo na cesti. Očitno se lahko tudi zgodi, da je prometna signalizacija za zaporo ceste postavljena, na gradbišču pa nikogar.

Stopnice v centru Ptuja, na Novem trgu, ki vodijo od mestne lekarne do Mercatorjeve trgovine (Blagovnice), so že dalj časa opremljene z opozorilno tablo 'Uporaba na lastno odgovornost'.

Kolesarska steza, ki ob kanalu reke Drave povezuje Ptuj in Hajdino, je zelo priljubljena rekreacijska pot. V nekaterih delih je povsem dotrajana, saj se je marsikje steza pogreznila v zemljo in dobesedno sesedla na sosednje njive. Del problema naj bi bil urejen še letos, država namreč načrtuje sanacijo poti med Hajdošami in Slovenjo vasjo.

Redarji so lani na območju občine Ormož izdali precej manj kazni zaradi napačnega parkiranja kot leto poprej. Manjše število kršitev je po besedah vodje medobčinskega redarstva občin v Sp. Podravju Roberta Brkiča posledica epidemije.

Glavna cesta Kidričevo–Slovenska Bistrica je bila minulo noč zaradi razlitih pomij na cestišču sedem ur zaprta.

Montažno krožišče pri minoritskem samostanu na Ptuju, ki je bilo poskusno postavljeno leta 2018, se je izkazalo za dobro prometno ureditev. Prav zato bodo na skoraj enak način uredili tudi stalno oz. fiksno krožišče. Razpis za izvajalca gradbenih del naj bi bil objavljen v naslednjih dveh mesecih, stroji pa bi se pognali leta 2022.

Ta teden so v prostorih ptujske občine štirje župani vključenih občin s Cestnim podjetjem Ptuj (CPP) podpisali pogodbo za gradnjo kolesarske steze na relaciji Ptuj–Hajdina–Kidričevo–Majšperk. Skupna vrednost projekta znaša 8,8 milijona evrov, za gradbena dela bo namenjenih dobrih osem milijonov evrov.

Krajani Spuhlje ob glavni cesti proti Ptuju so upravičeno nezadovoljni s prometno ureditvijo. V spodnjem delu vasi opozarjajo na nevzdržne razmere, še posebej je cesta nevarna za šoloobvezne otroke, ki do avtobusnega postajališča pešačijo po bankinah in sosedovih dvoriščih. Ob začetku letošnjega šolskega leta je starše otrok vznejevoljilo, ker lokalna skupnost ob glavni cesti, ki je brez pločnika in kolesarske steze, ni postavila niti opozorilnega trikotnega znaka „Otroci na cesti“.

6. septembra so se začela gradbena dela na cesti na Vičavi, na delu od objekta nekdanje vojašnice (danes Intere) do trgovine. Pol kilometra dolg odsek naj bi bil po prvotno zastavljenem terminskem planu urejen do začetka tega tedna, a je bilo iz stanja na terenu že kar nekaj časa jasno, da bo načrt težko uresničljiv. Po zagotovilu občine naj bi gradnjo kljub temu kmalu končali.

Civilna iniciativa (CI) za izgradnjo ptujske obvoznice je na ministrstvo za okolje posredovala poziv za čimprejšnji termin naslednjega sestanka na temo gradnje bodoče glavne ceste med Markovci in Ptujem.

Sredi meseca se je na Ptuju zgodila prometna nesreča, v kateri je bila udeležena 75-letna kolesarka. Zdravili so jo v UKC Maribor, a so bile poškodbe prehude in je danes v bolnišnici umrla.

V središču Vitomarcev je mogoče cesto po novem prečkati po tridimenzionalni zebri.

Pri Svetem Tomažu že težko čakajo na obljubljeno obnovo regionalne ceste skozi središče naselja. Tamkajšnji krajani po eni najbolj obremenjenih cest brez pločnika vsak dan pešačijo proti šoli ter do pokopališča. Po daljšem času obljub in priprav naj bi dela začeli v prihodnjem mesecu.

V prometni nesreči, ki se je pred dobrim tednom dni zgodila v Velikem Okiču, je audi Q7, ki je z ostrega ovinka zgrmel v 10-metrski prepad in pristal na betonski steni, vozil mladoletni državljan Srbije.

Na Hajdini bo kmalu odprtih več gradbišč. Zraven urejanja komunalne infrastrukture ob poslovno-stanovanjskem centru se namreč to jesen začenja še nekaj manjših, a za občane pomembnih naložb. Med drugim bodo gradili pločnik na Spodnji Hajdini, stroji pa se bodo pognali tudi v Gerečji vasi.

Stanje na slovenskih cestah se katastrofalno slabša. Do septembra je letos v cestnem prometu po podatkih policije ugasnilo že 85 življenj, letošnji maj pa je bil glede na število hudo telesno poškodovanih najslabši po maju leta 2009. Interni podatki o stanju varnosti v cestnem prometu, ki nam jih je uspelo pridobiti, pripravili pa so jih na Agenciji za varnost prometa (AVP), pričajo o drastičnem poslabšanju stanja.

»Zamujam na pregled, ker nisem našel parkirnega mesta,« nam pred ormoškim zdravstvenim domom hiti razlagati starejši gospod. Problematika okrog pomanjkanja parkirnih mest pred tamkajšnjim zdravstvenim domom ima že dolgo brado in postaja vse večja.

Ta mesec se izteče triletno prehodno obdobje za uskaditev širine parkirnih mest v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Pravilnik velja od leta 2018, za prilagoditev je dopuščal moratorij treh let. Normativ za parkirna mesta, ki ležijo pravokotno ali poševno na cesto, je širina 2,5 metra. Po starem je bila 2,2 metra.