Participativni proračuni modna muha demokracije, ki se večinoma ni obnesla
Uvedba participativnih proračunov je bila v preteklosti ena od pogostejših obljub kandidatov za župane.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
V Spodnjem Podravju in na Ormoškem ga je sicer pred volitvami leta 2018 obljubljalo le sedem od skupno petindvajsetih, uresničili pa so jo trije – benediški in trojiški župan ter ptujska županja. Kasneje so participativni proračun uvedli še v občinah Hajdina, Majšperk in Cirkulane. A so v tem času nekateri tudi že ugasnili, med njimi ptujski. Največji izziv je namreč ohraniti zanimanje občanov tudi po začetnem navdušenju.
V Sloveniji nimamo uradne evidence vseh občin, ki izvajajo participativni proračun, pri katerem o porabi dela proračuna v občini neposredno odločajo občani. Po informacijah Skupnosti občin Slovenije naj bi ga sicer izvajali v 66 občinah, v prejšnjem mandatu naj bi ga po dostopnih podatkih Inštituta Danes izvajalo 36 občin.
Modeli pa se razlikujejo po obsegu sredstev, načinu izvedbe, starosti upravičencev in drugem. Ob tem v skupnosti občin ugotavljajo, da so bili participativni proračuni v določenem obdobju zelo izpostavljeni predvsem zato, ker je šlo za nov in konkreten instrument, ki je bil tudi komunikacijsko precej prepoznaven.
Ko se je ta začetni interes oziroma novost nekoliko umirila, se je zmanjšala tudi njegova medijska in javna izpostavljenost. »Hkrati se je v praksi pokazalo, da participativni proračun ni tako enostaven za izvajanje – zahteva čas in znanje, ne samo na občinski ravni, pač pa tudi med občani, poleg tega pa terja tudi organizacijske kapacitete in jasno politično podporo.«
Na Ptuju in v Benediktu premalo zanimanja, na Hajdini uresničili vse predloge
Kot je znano, je ptujska občina v preteklosti izvajala participativni proračun, in sicer od leta 2021 do 2024. Zastavljen je bil skupno v višini 175.000 evrov. Pod njegovim okriljem so uredili številne manjše rekreativne površine, ozelenitve in ureditve posameznih območij ter izpeljali različne delavnice in prireditve.
Odmevnejša med uresničenimi projekti sta bila ureditev ptujskega skejt parka in preplastitev igrišča pri Campusu. A teh, kot so že večkrat poudarili, brez dodatnega denarja iz drugih virov ne bi mogli izpeljati. Izvajanje participativnega proračuna pa v enaki obliki v prihodnosti ni več predvideno. »Koncept participativnega proračuna je bil ob uvedbi zasnovan premišljeno, vendar se je v praksi izkazalo, da je bila udeležba občank in občanov pri glasovanju o predlaganih projektih izjemno nizka – glasovalo je manj kot tri odstotke upravičencev.« To naj bi bil tudi eden od poglavitnih razlogov, da njegovo izvajanje začasno ustavijo in se lotijo iskanja ustreznejših in učinkovitejših modelov vključevanja javnosti.
Pod imenom Fküp stoupmo je participativni proračun leta 2021 zaživel tudi v Benediktu. Zanj so skupno v treh volilnih enotah namenjali 21.000 evrov. A so ga tudi v tej občini zadnjič izvedli leta 2024. »Ni bilo pravega odziva ljudi. Predloge je podajalo le nekaj občanov. Ti so bili morda res zanimivi za teh nekaj ljudi, na splošno gledano pa predlogi niso prinašali neke splošne koristi za občane. Zato so svetniki odločili, da občina raje denar porabi za druge, bolj potrebne projekte,« pojasnjuje župan Milan Repič. V letu 2022 so tako prejeli predloge le iz dveh od treh volilnih enot – uredili so območje Slatinskih vrelcev ter vodnjak in okolico.
Tudi v skupnosti občin poudarjajo, da številne občine izpostavljajo izziv, kako ohranjati interes prebivalcev, ko je participativni proračun enkrat uveden, saj lahko motivacija za aktivno sodelovanje sčasoma upada.
Nekoliko drugačna naj bi bila usoda participativnega proračuna na Hajdini, kjer so ga izvajali od leta 2023 do lani. Letno so namenili 30.000 evrov za tri projekte. »Med občani je bilo precej zanimanja, zato je bilo veliko smiselnih predlogov, ki smo jih uspešno realizirali. Med predlaganimi projekti je bilo največ predlogov za otroška igrala, športna igrišča, opremo dvoran, fitnese na prostem ...« A so v času izvajanja participativnega proračuna večino projektov, ki so bili predlagani, tudi uredili ali pa jih vključili kot postavke v proračun. Zato letos niso posebej planirali sredstev za participativni proračun. »V prihodnosti bomo po potrebi sistem participativnega proračuna znova vzpostavili.«
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
