M. Vavpotič

Nekateri ob koncih tedna zaradi prešibkega toka ne morejo skuhati kosila. Drugod je težava prenapetost in okvare na gospodinjskih aparatih. Tretji s strahom zrejo v napol podrte drogove, kdaj jih bo vreme dokončno položilo. Četrti zaradi prešibkega omrežja nanj ne morejo priključiti sončnih elektrarn. Medijskih objav o težavah na omrežju je bilo že ničkoliko, pa se situacija v desetletju ni veliko spremenila.

Suzana Lep Šimenko je stanje elektro omrežja v krajih, ki jih kot državnozborska poslanka zastopa, opisala brez dlake na jeziku: »Žal so nedavni dogodki potrdili to, kar smo že vedeli, da vzdrževanje omrežja na našem območju ni zadostno, ne glede na visoke zneske, ki jih plačujemo za omrežnino.

Težko bi rekli, da je šlo za višjo silo narave, saj izpad ni bil nepredvidljiv, temveč posledica dolgoletnega nevzdrževanja omrežja. Kar se je zgodilo, je nesprejemljivo.

Očitno je, da je Elektro Maribor bolj kot za vzdrževanje in vlaganje v omrežje skrbel za visoke dobičke in posledično za višje plače vodstva in zaposlenih. Znano dejstvo je, da so plače v elektrogospodarstvu bistveno nad slovenskim povprečjem. Žalosti me tudi njihov odnos do strank.

Med izpadom elektrike je deloval le odzivnik, telefonska številka, kamor bi ljudje lahko javili napako ali dobili informacije, sploh ni delovala.

Leta gledamo napol viseče drogove, neporezana drevesa v bližini linij, o podzemnih vodih lahko na tem območju le sanjamo. Vsak močnejši veter, žled ali sneg v Halozah razkrije isto resnico – omrežje je staro, nadzemni vodi so slabo vzdrževani, zaščitni posegi v okolici vodov so nezadostni, sanacije pa zgolj gasilske. Namesto sistemskih vlaganj dobimo le začasne popravke in obljube.

Vsakič znova poslušamo enake razlage: po Halozah je zahtevna konfiguracija terena, razpršena poselitev ter posledično visoki stroški. Ko pride do vlaganj, se denar vedno najde za urbana središča, ne pa tudi za ljudi, ki živijo na obmejnih območjih. A tudi v Halozah živijo starejši, bolni in družine z otroki. Tudi zanje je elektrika pogoj za varnost, ogrevanje, vodo, hrano in osnovno dostojanstvo.

Elektro Maribor ima koncesijo, sredstva in jasno odgovornost, da zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo tudi na zahtevnih območjih, kot so Haloze. Kot poslanka resnično pričakujem, da bodo sistemska vlaganja na našem območju prioriteta brez izgovorov ter da bo Elektro Maribor podeželje začel obravnavati kot odgovornost in ne le kot nepotreben strošek.«