Freepik

Priseljevanje različnih narodnosti, čemur je Slovenija priča zadnje desetletje, pomeni tudi prilagajanje kultur. Poslanki Alenka Helbl (SDS) in Vida Čadonič Špelič (NSi) sta v svojih poslanskih vprašanjih nedavno izpostavili, ali smejo vzgojiteljice in učiteljice na delovnem mestu nositi naglavno ruto (hidžab), saj da gre za verski simbol.

Zakonsko kodeks oblačenja uslužbencev na področju vzgoje in izobraževanja ni reguliran, nošenje verskih simbolov pa tudi ni prepovedano. »Verska svoboda je ena izmed temeljnih človekovih pravic in ustavno zagotovljena pravica,« so poudarili na Vladi.

Lahko bi naleteli na veliko neodobravanje

Nekateri ravnatelji osnovnih šol Spodnjega Podravja vprašanj glede nošenja naglavne rute zaposlenih sodelavk v vzgojno-izobraževalnih institucijah niso želeli javno komentirati. Drugi so dejali, da glede tega vprašanja niso dovolj podkovani, da bi lahko odgovorili, tretji so poudarili, da bi vsekakor sledili navodilom pristojnih institucij, torej Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. So pa tudi ravnatelji, ki menijo, da bi v primeru, če bi vzgojiteljica ali učiteljica nosila naglavno ruto kot verski simbol, naleteli na ostro nasprotovanje nekaterih staršev. »Če bi kdaj do tega prišlo, bi prav gotovo imeli velike težave, verjetno bi nas močno napadali,« so jasno povedali.

Naglavna ruta da, nikakor pa ne zakrit obraz

Tudi Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika, je glede nošenja naglavne rute odprt, saj spoštuje kulturno identiteto. V šoli imajo zaposleno muslimanko in Albanko, ki sta sicer del tehničnega osebja in nista zakriti. »Nikakor pa ne bi pristal, da bi imeli zaposleni obraz zakrit, saj to ne spada v šolski prostor. Mi smo vzgojno-izobraževalna ustanova in moraš videti, s kom se pogovarjaš. Obrazna mimika je pomemben del komunikacije, zato se mora obraz videti,« je pojasnil. 

Več v Štajerskem tedniku