Možganska kap ga je zadela pri komaj štirih letih
Letno v Sloveniji možganska kap prizadene med 4.000 in 4.500 ljudi. Trenutno najmlajši član Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo je star štiri leta.
Največje tveganje predstavlja nezdrav način življenja, neustrezna prehrana, premalo gibanja in seveda stres, na drugi strani pa tudi prekomerne in prevelike obremenitve.
Ob mednarodnem dnevu bolnikov po možganski kapi so na Ptuju organizirali srečanje bolnikov in njihovih svojcev. Udeležilo se ga je kar 240 članov združenja, ki ga vodi Milan Čuček: »Takšna srečanja so izjemno pomembna za bolnike po možganski kapi. Zraven druženja je seveda pomembno, da vedo, da niso sami, da je veliko ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami. Gre za izmenjavo izkušenj. To je obenem odlična priložnost, da se opomnimo, kakšen je pravilen način življenja in da tveganje za ponovitev možganske kapi vedno obstaja. Skrb za zdravo prehrano, gibanje, umirjenost – vse to vpliva na zmanjševanje dejavnikov tveganja.«
Na srečanju so govorili tudi o tem, kako ravnati v primeru možganske kapi, da se možnosti preživetja čim bolj povečajo. Posledice kapi so izjemno resne, statistični podatki namreč kažejo, da približno 20 odstotkov oziroma petina ljudi umre.
»Posledice možganske kapi so različne, nekateri lahko hodijo, a s težavo, ob pomoči, drugi imajo težave z govorom, razumevanjem, so slabovidni ... Pri vsakem bolniku je drugače. Na srečanju so bili trije bolniki na vozičkih, ostali s spremstvom,« pravi Čuček. Čeprav se življenjska doba daljša in je posledično več kapi pri starejši populaciji, pa ugotavlja tudi naraščajoče število primerov med mlajšo populacijo.
Tudi prevelika obremenitev je lahko razlog kapi
Veliko mladih zboli, tudi v Sloveniji deluje nekaj skupin, namenjenih prav mlajšim bolnikom. Srečujejo se s takimi, ki jih je možganska kap prizadela pri 30 letih, pa tudi mlajšimi, starimi 16, 17 let. Najmlajši član Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo je star šele štiri leta, najstarejši 96 let.
Čuček pravi, da možganska kap sicer pogosteje prizadene ljudi, ki se ne gibljejo, niso aktivni, imajo nepravilen način prehranjevanja, visok krvni tlak, sladkorno bolezen itn. Niso pa zgolj slabe življenjske navade razlog za bolezen. Ugotovili so več takih primerov, kjer so bili posamezniki deležni izrednih obremenitev. Tudi prevelika aktivnost je lahko razlog možganske kapi.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.