Podjetnik Bogdan na invalidskem vozičku: "Če obstaja pot, jo bom našel"
48-letni Bogdan Babšek iz Šikol je zaradi spinalne mišične atrofije tipa II – bolezni, ki mišicam odreka potrebno hrano, že od mladosti na invalidskem vozičku.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
"Pri mojem tipu bolezni so mi rekli, da bom imel toliko moči, kot je ima triletnik. Toda če bi imel moč, kot jo ima triletna moja hčerka, bi zdajle skakal do stropa, a sem verjetno le na desetini te moči," je dejal uspešen podjetnik, oče in mož Bogdan Babšek iz Šikol. Z zdravili skuša zavirati napredek bolezen, ki mu slabi mišice, a četudi ne gre vse po željah, Bogdan ne obupuje, se ne vdaja samopomilovanju, tega ne dopušča niti drugim.
Nasprotno – z odločnostjo, pogledom na življenje, ki ga živi na polno, je lahko vest številnim, kot sam reče, zdravim ljudem.
"Marsikateri starš invalidnega otroka mi je že postavil vprašanje, kako mi je uspelo, da imam ženo, družino, uspešno podjetje. Vendar moj odgovor marsikomu ni po godu. Spraševali so me, kaj naj naredijo za hčer, sina, a na drugi strani so 25 let starega sina ali hčer oni vodili na rehabilitacije, zvečer prijeli za rokico in ga peljali na sladoled. To ni samostojnost. Jaz sem šel z 18 leti na rehabilitacijo sam, vedel sem, da imam zagotovljeno hrano, nego, družabno življenje bom pa živel v obsegu, kot se bom sam znašel," je iskreno dejal Bogdan, ki je zaradi spinalne mišične atrofije tipa II že od otroštva na invalidskem vozičku.
Ves čas v krogu prijateljev
Mladost je preživljal in še vedno preživlja v krogu prijateljev. "Zdravih ljudi," doda. Osnovno šolo je obiskoval v Cirkovcah, pri premagovanju stopnic mu je pomagal dedek vse do petega razreda, ko je Bogdan dedku zdrsnil iz rok in si polomil koleni.
A tudi zaradi vztrajanja ravnatelja Bogomirja Jurtele je razred in še vse ostale končal s sovrstniki, res da od doma pred izpitno komisijo. Vez s krajem je ves čas krepil, izdelal je prvo razglednico Šikol, ustanovil Športno društvo Šikole, katerega predsednik je še danes, na izletih doživel in videl marsikaj.
Bil je in še je v krogu ljudi – prijatelj, kjer nima občutka, da se ostali prilagajajo njemu, temveč da je med enakovrednimi. "Če sem, ko smo šli s prijatelji ven, potreboval kakšno pomoč, pa sem jih poprosil." Tako ni ostajal doma, med štirimi stenami, udeleževal se je dogodkov, veselic. "Če bi ostal zraven očeta in mame, bi ostal sam," je jasen.
Zato je še danes hvaležen prijateljem za njihov odnos, družini, mami, "ki mi nikoli ni rekla, zakaj sem prišel ob treh zjutraj domov, da je mogla vstati in me urediti, pa verjemite, da tega ni bilo malo".
Pri dvanajstih z odločbo, da je trajno nesposoben za delo, danes vodi lastno podjetje
Več izveste v Štajerskem tedniku
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
