Ana Karneža, kljub temu da sedaj živi in študira v New Yorku, ostaja v prvi vrsti Ptujskogorčanka. Naslova še nisem zamenjala, pove. V vročem julijskem popoldnevu sva se povsem po naključju srečali pri Bo cafeju na Slovenskem trgu. Prišla je na kavico, s Ptujske Gore pa je na Ptuj prišla, ker je morala k zobozdravniku, zdravniku in urediti še nekaj drugih stvari, preden jo pot odnese znova preko luže, v center Manhattna, kjer je njena sobica v študentskem domu, čisto zraven znamenite šole za umetnost Juillard, na kateri si bo pridobila magisterij finih umetnosti.

Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas je na ogled postavilo razstavo izdelkov ročnih del in 60 vrst različnih potic. Odprtje razstave so zaznamovali s priložnostno proslavo, obiskovalci so lahko prisluhnili kulturnemu programu in nagovorom.

V Murkovi ulici na Ptuju je na ogled izložbena razstava intarzij Voja Veličkovića pod naslovom Moje mesto in okolica pod drobnogledom. Odkar jo je postavil, je vzbudila nemalo zanimanja Ptujčanov in njegovih obiskovalcev od blizu in daleč, ki jih je v teh festivalskih in prazničnih dneh MO Ptuj resnično veliko.

V Skorbi bodo letos že tradicionalno organizirali poletne delavnice za otroke. Poletna druženja bodo potekala med 11. in 13. avgustom v Domu krajanov od 15.30 do 19. ure.

Najdaljša zabava v mestu, dvodnevna spremljevalka praznika MO Ptuj, ki je potekala minuli petek in soboto, je na ptujske ulice in trge privabila številne obiskovalce.

Slovo je prišlo nepričakovano in je udarilo kot strela. Vsi smo pričakovali, da bo bolezen premagala tudi v drugo, a je 28. julija prišla novica, da je bila bolezen močnejša. Izjemno je zabolelo vse, ki smo jo poznali, skupaj delili delovne, družabne in študijske poti, še posebej, ko smo se prebijali skozi zapletene račune in izračune statistike, ki sicer zelo veliko pove, a je bil za nas (novinarje) še najmanj ljub predmet. S svojo življenjsko modrostjo in optimizmom pa je znala tako, kot je znala samo ona, na svetlo stran obrniti tudi te trenutke, ker, kar te ne ubije, te okrepi.

»Zelo lep je občutek, ko sedeš na starodobnika in se pelješ po vasi,« je povedal Vinko Mikložič, predsednik Društva za ohranjanje kulturne dediščine in razvoj podeželja starodobniki Miklavž pri Ormožu, ki je bilo ustanovljeno pred petimi leti.

Tudi letos bo v Ormožu tradicionalni OFAK festival, ki ga pripravlja Klub ormoških študentov (KOŠ). Festival se začenja 31. julija in bo trajal do 8. avgusta, v tem času pa bo na voljo pestra paleta dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbo, kulinariko, rekreacijo in zabavo.

Minuli teden je Davorin Bešvir predstavil svojo sveže izdano zbirko domislic, 500 aforizmov, z naslovom Nori umotvori. Tudi tokrat je pri izdaji sodeloval z ilustratorjem Igorjem Muršičem, ki se je prav tako kot Vlado Pivec – pisec spremne besede – udeležil razgibane predstavitve.

Ob branju knjig si ljudje po navadi označimo stran, na kateri smo ostali, tako da med liste vložimo kak predmet, ki nam je tisti trenutek pri roki. Zaposleni iz ormoške knjižnice v vrnjenih knjigah nemalokrat najdejo kake fotografije, neplačane račune, osebne izkaznice …

Kulturno športno društvo (KŠD) Dobrava je sredi julija na velikem odru pred grajsko pristavo v Ormožu obeležilo 25-letnico delovanja.

Minuli teden se je v organizaciji Centra za družine Ormož v ambientu malega grajskega dvorišča razvil prav prijeten glasbeno pogovorni večer za vse generacije. V goste so namreč povabili enega izmed najbolj priljubljenih in pronicljivih slovenskih kantavtorjev s kritičnimi in duhovitimi besedili, Adija Smolarja.

Po več kot enoletnem odlogu so ormoško Ljudsko univerzo obiskali udeleženci projektnega partnerja Center for Continuing Education iz poljskega mesta Bytom, ki so na desetdnevni Erasmus+ mobilnosti spoznavali način delovanja naše Univerze za tretje življenjsko obdobje, naše kraje, znamenitosti ter kulinariko našega območja.

Učenci osnovne šole Cirkulane–Zavrč so pod mentorstvom učiteljice Janje Solina Črnivec, ki je tudi vodja dramske sekcije pri Kulturnem društvu Cirkulane, uprizorili priredbo Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila. Predstavo so postavili v domače okolje, nastala je uprizoritev Kaprice borlske baronice.

Festival fantastičnega filma in vina, eden izmed vodilnih festivalov na območju jugovzhodne Evrope, je letos med 16. in 18. julijem najprej zavzel prizorišča Ormoža, od 20. do 24. julija pa se je preselil še v Ljutomer. Program obeta skupaj 37 celovečercev, 34 kratkih filmov in devet dokumentarcev iz 30 držav.

Že pred kar nekaj časa so se ormoški knjižničarji odločili, da nekaj knjig s svojih polic odselijo ob ormoški bazen, da bi ljudje, ki tam preživljajo poletne vroče dneve, če bi jim postalo rahlo dolgčas, vzeli v roke knjigo.

Pesnica, pisateljica, pevka, avtorica radijskih zgodb in iger Svetlana Makarovič, ki ima eno najobsežnejših bibliografij med slovenskimi avtorji z več kot 300 knjižnimi naslovi, in novinar Matej Šurc sta napisala drugo skupno knjigo z naslovom Žlahtnožleht, z obvezno asistenco nepogrešljivega mačka Kotika. Gre za nekakšno nadaljevanje odmevne Luciferke.

Lutkovno predstavo Bukla in dober knjižni tek so gledališki kreativci, ki so se poimenovali Eci Peci, kreativno gledališče, ustvarjali od prve karantene naprej. Njihov prvenstveni cilj je, da pritegnejo čim več otrok, da sanjajo, raziskujejo, razmišljajo in z domiselnimi predstavami spoznavajo umetnost gledališča, pravijo štirje trenutno najbolj izpostavljeni člani: Janja Erpič (uresničevalka sanj), Mojca Prigl (šepetalka črkam), Tina Maroh (zbiralka sanj) in Luka Ravnjak (guru vragolij).

V 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami, da bi slovensko pesem slišali v vsakem kotičku naše lepe domovine, so se predstavili številni novi pevski talenti. Vse več osnovnih šol in občin namreč prepoznava prednosti tega projekta za rast kakovosti slovenske pesmi ter za slovensko pesem in glasbo sploh.

Mladi gledališki ustvarjalci so se v zapuščene prostore Stare steklarske delavnice skvotersko naselili že v letih 1995/1996. Pred prvo premiero, igro Psiha Emila Filipčiča 10. julija 1997, so pol leta zapuščene, neurejene, zaprašene prostore čistili, ob tem pa vadili in delali še veliko drugega. Že pred tem pa so imeli v teh prostorih poskusno nekaj literarnih nastopov. Prvi dogodek v dvorani je bila instalacija Dušana Fišerja: v vodovodne cevi je „inštaliral“ Aleša Štegerja.