Praznovanje pusta oz. fašenka v Markovcih ne bo letos nič manj doživeto. »V korantovi deželi fašenski duh živi, nič ga ne more ustaviti. Nam je bila vsa ta tradicija položena že v zibko,« je pojasnil domačin Matjaž Mlinarič, etnolog in kulturni antropolog, sicer pa član Etnološkega društva Markovci. Tako so se tudi letošnjo »fašensko soboto« skozi vas sprehodila množica domačinov, domačih »maškor«, zaplesali so in se veselili na domačih dvoriščih, v upanju na boljše in lepše čase. Markovčani namreč še vedno trdno verjamejo, da »maškore« prinašajo vse dobro in odnašajo tisto, kar je slabo.

Dokončno obliko je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v letošnji sedmi sezoni dobil takoj po novem letu, ko so si gledalci Televizije Slovenija lahko ogledali finale šeste sezone. Izjemno pozitivni odzivi so prišli z vseh koncev Slovenije, iz okolij, za katera si nismo mislili, da jih ta izjemni projekt zanima.

Natalija Pavlič zase pravi, da je ženska v najlepših letih. Rada živim in potem še kaj napišem o tem. Doslej je napisala tri knjige, četrta z naslovom Kava s smetano pa je njen prvi roman. Živi v vasi Podgorje pri Kamniku. Mama štirih otrok se je pisateljevanja lotila pri svojih 44 letih. Prvo knjigo je napisala leta 2012. Vse pa so zgodbe realnega življenja.

Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj so letos na nekoliko drugačen način obeležili Prešernov dan. Učenci so pod vodstvom učiteljic pripravili virtualno kulturno prireditev na temo, kaj vse jim pomeni kultura.

Med tistimi, ki so si že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Ptuju oblačili kurentovo opravo, ko je bilo tradicionalno Kurentovanje šele v povojih, je bil tudi Ljubo (Ljubči) Gaiser. Če bi danes še živel, žal se je zaradi bolezni pred šestimi leti poslovil, bi ptujsko kurentovo zgodbo oz. zgodbo Kurentovanja lahko obogatil s številnimi spomini o tem, kaj ga je pripeljalo med kurente, kako so nastale njegove prve kurentove oprave in kako je kurentovo poslanstvo skupaj s člani svoje skupine, pred tem pa tudi sam, predstavljal doma in v širšem okolju.

Dodatno sproščanje ukrepov v šolstvu je v tem tednu delno odprlo tudi vrata glasbenih šol. Kot je zapisano v okrožnici šolskega ministrstva, bo vsaka šola posebej presodila, za katere in koliko učencev bo organizirala glasbeno izobraževanje v prostorih šole.

Pandemija koronavirusa je tudi na področje ljubiteljske kulturne dejavnosti vnesla številne spremembe in prilagoditve. Le-te onemogočajo izvajanje kulturnih prireditev, srečanj, revij, seminarjev, razstav, literarnih delavnic in podobno v živo. Ob prenašanju prireditev na splet, kot ob letošnjem kulturnem prazniku, po novem tudi seminarji in delavnice s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti potekajo preko zoom aplikacije, pri čemer udeleženci potrebujejo računalnik s (spletno) kamero in mikrofon.

V kulturnih ustanovah na Ptujskem in Ormoškem so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili vrsto aktivnosti. Nekatere so potekale v živo, druge na spletu. Glede na razmere in glede na to, da so lahko kakšen „običajen dan“ tudi brez obiskovalcev, so v PMPO zadovoljni z obiskom zbirk v ptujskem gradu, Miheličeve galerije, Salona umetnosti in OE Ormož, je povedal direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič. Zbirke v ptujskem gradu si je na praznik kulture ogledalo 234 obiskovalcev, v Miheličevi galeriji je bilo 50 obiskovalcev, v Salonu umetnosti 30 in v OE Ormož 34 obiskovalcev.

Februarja so v Galeriji mesta Ptuja odprli razstavo Arjana Pregla z naslovom Iz srca rojena umetnost, ki vabi k ogledu do 14. marca. Po razstavi bodo izdali tudi obsežen katalog.

Za razliko od muzejev in knjižnic so gledališča še vedno zaprta za obiskovalce. V Mestnem gledališču Ptuj kljub mnogim neznankam pripravljajo novo sezono. Planirajo, da bodo svoja vrata odprli najpozneje maja. Po tem scenariju bi še vedno izpeljali vse zastavljene načrte. V tem času pa nastajajo nove predstave.

Etnografska pustna skupina Dornavski cigani, ki deluje v okviru Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava, letos zaznamuje šest desetletij delovanja. Lik, ki je preživel 60 let in povezuje vse generacije, od otrok do najstarejših, sta pred dobrimi 80 leti ustvarili vaški kuharici Roza Peteršič in Otilija Belšak. Glede na medgeneracijsko sodelovanje se danes ni bati, da bi dornavski cigan odšel v pozabo.

Slavnostnega sprejema za prejemnike oljenke, kot smo ga bili vajeni, letos na ptujski občini ni bilo. Je pa županja Nuška Gajšek sprejela oba prejemnika Albina Bezjaka in Petra Srpčiča kot predstavnika Mestnega gledališča Ptuj. Vsak na svojem področju so pomembno zaznamovali kulturni utrip mesta.

V Narodnem domu na Ptuju so ob letošnjem kulturnem prazniku podelili priznanji ZKD. Gre za tradicionalno podelitev priznanj in plaket zaslužnim delavcem in društvom na področju ljubiteljske kulture. Podpredsednik ZKD Ptuj Jure Meško je priznanje podelil Inge Weigl, plaketo pa Francu Kuharju. Ob čestitkah jima je zaželel še veliko plodnih in ustvarjalnih let na področju ljubiteljske kulture in življenja sploh.

Tudi v občini Podlehnik letos ne bo prireditev, povezanih s pustom. Župan Sebastian Toplak se je na to temo že sestal s predsedniki etnografskih društev. Vsi sodelujoči so se strinjali, da zaradi epidemioloških razmer maske letos odložijo.

Kulturno društvo folklornih dejavnosti Korant Spuhlja je bilo ustanovljeno leta 1985 in je eno najstarejših organiziranih društev, ki ohranjajo pustno tradicijo na Ptujskem in Dravskem polju. Sicer pa koranti in drugi pustni liki v tem okolju in širše živijo to tradicijo že od nekdaj. Že zelo zgodaj so se pridružili in vključili tudi v ptujsko pustno povorko, veliko prej, preden so se odločili za ustanovitev društva.

Ptujski gimnazijci so v okviru projekta Mladina piše sodelovali z veliko nemško časopisno hišo Frankfurter Allgemeine Zeitung – FAZ. Gre za mednarodni projekt, v katerem mlade iz različnih držav vabijo k pisanju člankov, samo najboljše pa tudi objavijo v posebni časopisni rubriki.

V Grajski pristavi Ormož je od 1. februarja na ogled vitrina meseca februarja, v okviru katere bodo muzejski obiskovalci lahko občudovali starinsko izrezljano hišno kapelico s kipoma Srca Jezusovega in Marije. Na ogled bo do 1. marca v odpiralnem času muzeja.

Tako država kot mesto se velikokrat s ponosom hvalita in ponašata z bogato kulturno dediščino Ptuja. A način hranjenja gradiva in ustvarjanje pogojev za to nikakor ne sledita temu. Na Ptuju primernih prostorov za predstavitev bogate arheologije ni vsaj 10 let. Država začetek izgradnje potrebnega arheološkega muzeja že leta prelaga, na občini pa bodo zdaj vendarle storili korak naprej: še letos bodo na Muzejskem trgu z lastnimi sredstvi postavili arheološki depo odprtega tipa.

Ptuj je kot partnersko mesto v projektu EPK 2012 z edinstveno glasbeno-gledališko predstavo pod naslovom Kurentova svatba, s katero so v tem letu odprli Festival umetnosti in dediščine, najbolj veličastno proslavil njegov začetek v Sloveniji.

Vrata Glasbene šola Karola Pahorja Ptuj ostajajo zaprta. Kljub temu da so se učenci prve triade že vrnili v šolske učilnice, za glasbene šole to ne velja. Po besedah ravnatelja Štefana Petka bi lahko pri glasbenem pouku, kjer sta prisotna samo profesor in učenec, upoštevali vse zaščitne ukrepe in bi takšen pouk lahko izvajali že ves čas epidemije. Tudi učilnice so večinoma dovolj prostorne za vzdrževanje določene razdalje. »Prav tako smo v neenakopravnem položaju s privatnimi glasbenimi šolami, ki ne izvajajo javno veljavnih izobraževalnih programov in spadajo pod gospodarsko dejavnost. Slednje namreč že ves čas smejo izvajati individualni pouk.«