Orači iz Golega Vrha TD Podlehnik so v minulem tednu na Gorci ob etnološkem muzeju izvedli korantov skok.
Strojna šola Ptuj, ŠC Ptuj, in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož sta združila moči in pripravila razstavo z naslovom Ptujske maske rajamo, v goste vam prihajamo – »Fašenk po strojniško«.
Praznik kulture so obeležili tudi v občini Ormož. Vrhunec praznovanja je bila osrednja občinska slovesnost s podelitvijo najvišjih priznanj Ksavra Meška za dosežke na področju kulturne dejavnosti. Zaradi trenutnih razmer je bil ogled proslave omogočen preko kanalov lokalne televizije, kulturni program so obogatili učenci OŠ Ormož.
Praznično je bilo ob kulturnem prazniku tudi na Ptuju. Osrednjo slovesnost sta v ponedeljek priredili MO Ptuj in Zveza kulturnih društev (ZKD) Ptuj.
Obnova dominikanskega samostana na Ptuju, ki še vedno ni dokončana in zaradi katere je Ptuj izgubil prostore arheološkega muzeja, še po dvanajstih letih buri duhove. Mesto in država sta še vedno brez pravega dogovora o tem, kdo je tisti, ki bo postavljal novi arheološki muzej. Ptuj zaradi tega veliko izgublja, prav tako arheološka stroka.
»Kako žlahtna knjiga,« sem vzkliknila! Kako lepo je, ko se srečata ljudska pravljica in deveta umetnost. Kot nalašč ob kulturnem prazniku!
Iniciativo za obnovo gradov Borl in Dornava bosta morali izkazati tudi lokalni skupnosti. Država bi obnovljena objekta predala v upravljanje javnima zavodoma, ki bi ju ustanovili občini Dornava in Cirkulane. Za grad Borl na ministrstvu za kulturo sicer dopuščajo možnost sodelovanja z državnim zavodom, medtem ko za Dornavo vztrajajo pri ustanovitvi občinskega zavoda.
Zaradi omejevalnih ukrepov bo tudi letošnja likovna nagrada ex tempore karneval Ptuj 2022, osrednja likovna prireditev tradicionalnega ptujskega Kurentovanja, potekala v spletni obliki. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bodo na ogled le dela finalistov letošnje nagrade, ki si jih bo mogoče ogledati od 24. februarja do 4. marca.
Galerija mesta Ptuj je lahko upravičeno ponosna na svoje delo, četudi se še vedno sooča s kadrovskimi in tudi finančnimi problemi. Zagotovo pa je njena repertoarna politika tista, ki jo kljub sorazmerni mladosti uvršča ob bok veliko večjim galerijam. Že drugo leto se ponaša z nagrajencem Prešernovega sklada. Lani je nagrado Prešernovega sklada prejel Sandi Červek za razstavo 1 + 1 = 11, letos je nagrajenec Prešernovega sklada Dušan Kirbiš za pregledno razstavo O izvoru podob, ki je nekakšna retrospektiva njegovega 40-letnega dela.
V Halozah si društva na različne načine prizadevajo za ohranjanje ljudskega izročila. V Podlehniku je bila pred 14 leti spontano ustanovljena skupina ljudskih godcev Haloški veseljaki TD Podlehnik, ki je aktivna še danes.
Ptujski modni oblikovalec Andrej Gabron je božično-novoletne praznike preživel na Ptuju. Njegovo življenje in delo je v zadnjih dveh desetletjih v največji meri povezano z Nizozemsko. Od prvega projekta v operi Zuid (v prevodu Južni operi) mineva 19 let. Na Nizozemskem imajo tri nacionalne opere, opera Zuid je najmanjša med njimi. V začetku so imeli dve do tri premiere na sezono, v zadnjem obdobju pa delo tudi zaradi covida koronavirusa omejeno.
Situacija s koronavirusom je močno vplivala na obisk Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), a lanskoletno naraščajoče število obiskovalcev vendar vliva upanje. Zabeležili so nekaj več kot 35.000 obiskovalcev, kar je 8.000 več kot leto poprej, a še vedno pol manj kot v predkoronskem letu.
V Galeriji mesta Ptuj so razstavno dejavnost v letu 2022 začeli z odprtjem razstave Umetnost nima spola. Gre za skupinsko razstavo umetniških del, ki se dotikajo ženskih tem. Ustvarile so jo umetnice: Ivana Bajec, Saša Bezjak, Lea Culetto, Tjaša Tia Cusch, Tina Dobrajc, Mina Fina, Olja Grubič, Andrea Knezović, Eva Lucija Kozak, Aprilija Lužar, Sladana Mitrović, Sandra Požun, Tjaša Rener, Martina Bastarda, Mateja Ocepek in Nataša Skušek.
Iva Klemenčič je po osnovni izobrazbi univ. dipl. novinarka in univ. dipl. nemcistka. Če pa jo vprašate, kdo je, kaj dela danes, pa najprej pove, da od leta 2010 poučuje švedščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na večernih tečajih, ker študija švedščine v Sloveniji še žal ni. Švedski jezik je Iva študirala pod okriljem posebnega lektorata, dobila je štipendijo Švedskega inštituta za poletni tečaj in takrat tudi prvič obiskala Švedsko.
Nova ptujska galerija Art umetniški atelje v Murkovi 4 je nekaj posebnega. To ni samo umetniški hram treh umetnic (Mojce Lovrec Prezelj, Janje Jozelj, Jožice Zorko Hofmüller), ki želijo novo okolje umetniško obogatiti, temveč s svojim delovanjem in aktivnostmi na stežaj odpirajo vrata tudi ustvarjalnosti ljudi s posebnimi potrebami. S tem ko so uporabniki VDC Sožitje dobili priložnost za svoje delo oz. ustvarjanje v središču mesta, se zanje marsikaj spreminja, ne samo, da širijo svojo socialno mrežo, spoznavajo novo okolje, srečujejo druge ljudi, poskušajo se tudi s prodajo.
Še dobro, da se silvestrske oddaje snemajo že novembra, saj je Alfi Nipič tako lahko že 50. leto zapored zapel svoj Silvestrski poljub. »Zdaj sem v domači oskrbi in se počutim precej bolje,« pravi Alfi Nipič, ki se je po petih tednih v bolnišnici tik pred novim letom vrnil v svoj dom na Štajerskem.
V MG Ptuj so s predstavo Balada o Sneguročki počastili izid najnovejše knjige Svetlane Makarovič Baladne pravljice, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Le-ta prinaša pet mojstrskih baladnih pravljic: Mesečinska struna (izpostavlja moč umetnosti), Rdeče jabolko (vračanje k več stoletnemu staremu motivu o Rdeči kapici), Saga o Hallgerd (navdih v staroislandskem izročilu, znanem po dramatičnih in strašnih zgodbah), Katalena (oživlja staroslovansko balado o dekletu, ki se poroči z nasilnim razbojnikom Črnim Vogrinom) in Balada o Sneguročki (drugačnosti, lepotici, ki ne zna imeti nikogar rada), saj je bila rojena iz posilstva.
Utrip ljubiteljske kulture je naslov zbornika, ki so ga v KUD Vitomarci ob visokem jubileju izdali tik pred iztekom starega leta.
Učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj so v preteklem letu sodelovali na različnih mednarodnih tekmovanjih, kjer so posegli tudi po najvišjih mestih. Eden izmed njih je izjemno talentiran mladi trobentač David Potočnik, ki se je dvakrat udeležil tekmovanja »World Open« v Beogradu.
V Miheličevi galeriji na Ptuju so razstavno dejavnost za leto 2022 začeli z medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe: mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Ta se začenja pred 2700 leti in zaključuje z 20. stoletjem. To je obdobje, v katerem so iskali stične točke in razlike med ženskami železne dobe, rimskega imperija, zgodnjega srednjega veka, renesanse in sodobnosti.
