Festival Dnevi poezije in vina je največji mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope. Vsako leto znova v avgustu Ptuj spremeni v stičišče sodobne mednarodne poezije. Letošnji festival bo že 25. po vrsti. Kakšno zgodbo je napisal v teh letih in kakšna bo letošnja, smo najprej vprašali umetniškega vodjo festivala Aleša Štegra.

Konservatorsko-restavratorska dela v cerkvi sv. Martina na Zgornji Hajdini, ki so se začela po martinovem leta 2018, se bodo nadaljevala tudi letos. S sredstvi sta v prvih dveh letih obnove delno pomagala Ministrstvo za kulturo in Občina Hajdina.

V Arsani so odločeni, da bodo tudi letošnji festival izpeljali, četudi je v tem času še veliko negotovosti glede na koronske razmere. Uspelo jim je tudi lani, ko so se srečevali še z več neznankami kot letos. Festivalski dogodki bodo letos predvidoma potekali med 16. in 29. julijem.

Od porušitve minoritske cerkve na Ptuju je minilo 76 let. Porušena je bila 4. januarja 1945. „V teh dneh smo se spominjali žalostne obletnice, ki ni samo uničila samo prvovrstnega kulturnega spomenika, ampak na nek način tudi prekinila razgibano in bogato dejavnost minoritskega samostana,“ je te dni spomnil p. Milan Kos, gvardijan minoritskega samostana Ptuj. Z njim smo se pogovarjali o letošnjem osrednjem projektu, nakup novih orgel, ki bodo stale dobrih 300.000 evrov. Polovico potrebnega zneska jim je že uspelo zbrati, nadaljevanje zbiranja sredstev pa je prekinila koronakriza. Kljub temu upajo, da jim bo uspelo zbrati še preostalo polovico in da bodo z novimi orglami tudi simbolično dokončali gradnjo nove minoritske cerkve.

V tem koronskem času je pisatelj Zdenko Kodrič napisal radijski igri za otroke, eno priredil za gledališče, enajsti roman pa še ne nastaja. V zraku je nekaj malega, ampak premalo, da bi lahko kaj več napovedal, je povedal, ko smo ga zaprosili za pogovor.

Konec lanskega leta je bilo mogoče na spletu prisluhniti več kot 200 nastopom 250 učenk in učencev glasbenih šol iz vse Slovenije, tudi s Ptuja. Na šolskem ministrstvu so ob tem poudarili, da nas glasba navdaja z veseljem, optimizmom, zadovoljstvom in da je ravno našteto tisto, kar si vsi najbolj želimo v novem letu. Na drugi strani pa pristojni odločevalci pozabljajo, da tudi pouk v glasbenih šolah poteka na daljavo, da ne dosega želene kakovosti in da si učenci in poučevalci želijo čim prejšnje vrnitve. A informacij o vračanju mladih glasbenikov še ni.

Postavljanje jaslic na božični večer ni le stara navada, je tudi odraz globoke vere. Ob tem je božični čas za mnoge čas miru ter sreče in oboje simbolizirajo ravno jaslice. Božično zgodbo, ki jo pripovedujejo figure, vsako leto postavijo tudi v družini Mlakar iz Tržca ter Albin Ciglar iz Zakla.

V Kulturnem društvu Podgorci se zavedajo pomena bogate zgodovine, ki so jo pisali domači ljubitelji kulture pod okriljem društva v več kot stoletnem obdobju. Prav ob stoti obletnici so se zavezali, da izdajo zbornik, ki bo ponos ne le društvu, temveč tudi širšemu okolju. Pod naslovom Desetletja žetve naših besed je izšel pred koncem preteklega leta.

V tem napornem šolskem letu 2020/21 tudi v glasbenih šolah komaj čakajo vrnitev v šolo. Učitelji so na daljavo v neprestanem učnem procesu, ko osvajajo vse, kar ponuja tehnologija. Skupaj z učenci se trudijo, da bi tudi v izjemnih razmerah, povezanih s številnimi izzivi, osvojili čim več glasbenega znanja, da ga bodo, tako vsaj upajo, lahko že v kratkem predstavili na koncertih v živo.

Tik pred koncem lanskega leta so v Salonu umetnosti na Ptuju postavili razstavo Med hvalo in pozabo Ivan Bajde (1855–1920) in njegovi nenavadni glasbeni izumi. Ker si trenutno razstave še ne moremo ogledati v živo, se lahko zainteresirani z njeno vsebino seznanijo v e-publikaciji. V PMPO, kjer hranijo največjo zbirko historičnih glasbil na Slovenskem in skrbijo za to, da dediščina domačega glasbilarstva ne bi utonila v pozabo, si želijo, da bi razstava lahko že v kratkem muzejske obiskovalce nagovorila v živo.

Vleka ploha, obhodi kurentov in pustnih oračev so le tri izmed 87 dejavnosti, dogodkov ali drugih slovenskih posebnosti, uvrščenih na seznam registriranih enot nesnovne dediščine. Ormoški poslanec iz vrst SNS Jani Ivanuša je lani poleti predlagal, da se seznam dopolni tudi s kolinami, a tudi po pol leta odgovora še ni prejel.

Svet Območne izpostave JSKD Ptuj je izbral prejemnike priznanj najzaslužnejšim na področju kulture za leto 2020. Zaradi koronavirusa letos ni bilo javne podelitve, prejemnike priznanj pa so predstavili na spletu. Gre za dolgoletne, nadvse požrtvovalne gradnike ljubiteljske kulture na različnih področjih, katerih delo je tesno povezano z lokalnimi skupnostmi ter siceršnjim družbenim in društvenim oz. kulturnim življenjem sploh.

Kljub temu da trenutne razmere ne omogočajo druženja in s tem tudi ne silvestrskih praznovanj, najmlajši ne bodo ostali brez svojega tradicionalnega Silvestrovanja za male in velike.

Koledar PMPO za leto 2021 prinaša poglede na grad in mesto z vseh strani, kot so jih videle oči fotografov poznega 19. in prve polovice 20. stoletja. V koledar nas popelje zimski posnetek Ptuja iz leta 1929, ko je bila Drava zamrznjena in ki je zapisano kot leto ene najhujših zim. Novi muzejski koledar je izšel v nakladi 300 izvodov. Oblikoval ga je Dušan Pogačar.

Društvo prijateljev mladine je letos izvedlo zbiralno akcijo lepo ohranjenih otroških knjig, kjer so lahko sodelovali vsi občanke in občani, tudi najmlajši. Svoj cilj so krepko presegli.

Kulturno prosvetno društvo Stoperce je letošnji organizator majšperške občinske proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Ker prireditve zaradi ukrepov ne bo možno izvesti v klasični obliki, so se v dogovoru z vodstvom občine odločili, da tokrat pripravijo nekaj novega, drugačnega.

Predsednik Državnega sveta (DS) RS vsako leto kot izraz podpore civilni družbi in v počastitev mednarodnega dneva prostovoljstva, 5. decembra, slavnostno podeli plakete DS najzaslužnejšim društvenim delavkam in delavcem – prostovoljkam in prostovoljcem na različnih področjih. Tudi ob letošnjem dnevu prostovoljstva bo plaketo prejelo 14 najzaslužnejših prostovoljcev. Svečano podelitev bodo izvedli po sprostitvi koronaukrepov. Ptujčanka Branka Bezeljak je prejemnica plakete DS kot najzaslužnejša dolgoletna prostovoljka na področju kulturnega društvenega življenja in požrtvovalnega vsestranskega dela z mladimi na predlog predsednika DS Alojza Kovšca in Zveze kulturnih društev Slovenije. Na področju prostovoljstva je dejavna že 40 let.

V Cirkulanah, majhni občini sredi haloških gričev, ima ljubiteljska kultura posebno mesto. Društveno življenje je zelo bogato, dogodkov in projektov nikoli ne zmanjka, posluh za ljubiteljske kulturnike ima tudi lokalna skupnost.

Na letošnjem prazniku Filozofske fakultete Univerze Maribor je dr. Marjeta Ciglenečki prejela Miklošičevo nagrado, nagrado za življenjsko delo. „Seveda sem bila Miklošičeve nagrade neizmerno vesela. Je nekakšna potrditev, da moje delo ni bilo zaman. Opazili so ga sodelavci, ki so napisali vlogo, z njimi pa so se strinjali tudi člani komisije. Še bolj pa sem bila vesela odmevov in čestitk. Najbolj so me ganila voščila študentov, nekdanjih in sedanjih. To so lepi občutki,“ je o nagradi povedala dr. Marjeta Ciglenečki.

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in ministrstvo za kulturo je nazive Branju prijazna občina podelilo že četrtič.