Arhiv Štajerskega Tednika

Zbrani v dvorani so najprej prisluhnili zgodbi o Katki, ki jo je zapisala upokojena učiteljica Vera Planinc, doživeto in edinstveno pa jo je interpretiral Miha Lorber. Čustvena zgodba o Katki je težko pustila kogarkoli ravnodušnega. Gre za resnično zgodbo ženske, Haložanke, ki je pokopala tri može, ki je morala oddati prvorojenko v rejo, ki si je odrekala grižljaje od malice za svoje otroke. Delo od zore do mraka, garanje, večna obutev – gumijasti škornji, obrekovanje in zaničljiv odnos ljudi, življenje nevredno te besede. A prejela je darilo življenja, saj so otroci zrasli, si ustvarili družine, tople domove.

Sledila je zgodba o Marku Lampretu oz. Sučkem Marku, ki jo je napisala nekdanja ravnateljica Danica Lorber in jo tudi zaupala zbranim. »Najino prvo srečanje je bilo ob sprejemu cicibanov v pionirje. Naročeno mi je bilo, da moram vsakemu stisniti desno roko. Ko pridem do Marka, mi je ponudil levo ... Iščoča desno roko sem opazila le mlahav rokav.« Sučki Marko ima namreč pohabljeno desno roko, a zaradi te hibe ni bila ljubezen njegove mame do Marka nič manjša. Toplo pa so ga sprejeli tudi domačini, saj je po naravi veseljak, v družbi katerega ni nobenemu nikoli dolgčas, je dejala Lorberjeva.

Preberite več v Štajerskem Tedniku