Delo z mladimi in starejšimi umetniki je kustosinjo, umetnostno zgodovinarko Nino Jeza pripeljalo do rojstva sejma umetnin – art-MUS. Vsem umetniškim dušam je bilo namreč bolj ali manj skupno, da svojih umetnin nimajo kje prodajati.
Na dan otvoritvene povorke 63. Kurentovanja so v hotelu Mitra premierno predstavili dokumentarni film z naslovom Kurent avtorja Mihaela Toša. Gre za poglobljeno predstavitev lika kurenta ter pustovanja in kurentovanja, v kateri je sodelovalo tudi več strokovnjakov.
Na pustno soboto so v Galeriji Magistrat odprli razstavo letošnje jubilejne, 15. mednarodne likovne nagrade Ex-tempore Ptuj karneval. Sodelovalo je 144 umetnic in umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Na razstavo finalistov se je uvrstilo 66 likovnih del.
Dvorana v Sobetincih je na predvečer kulturnega praznika pokala po šivih. Številni so prišli počastit Ljudske pevke FD Markovci, ki so letos obeležile 50-letnico delovanja. Na slavnostni prireditvi so se spominjale začetkov delovanja, skupnih druženj in številnih nastopov. V ospredju je bila seveda ljudska glasba, na odru pa so se jim pridružili tudi člani ostalih sekcij.
Že mesec dni, predvsem pa zadnji teden, je bilo v osrednji stavbi Centra za starejše občane Ormož nadvse živahno. V eni od sob je skupina žensk z enim moškim predstavnikom izrezovala in lepila rože, v drugi so ustvarjali čisto posebne klobuke, na hodniku pa je eden izmed stanovalcev šival še zadnje kostume. Vsi so v sproščenem vzdušju hiteli z urejanjem zadnjih podrobnosti pred pustnim torkom, ko se bodo stanovalci skupaj z zaposlenimi po dveh kovidnih letih zopet predstavili na ormoški pustni povorki.
Mezgovci in Dornava v živahnem fašenskem duhu, sonce in toplo vreme privabila množico nastopajočih mask in številne obiskovalce.
V ptujskem hotelu Mitra, ki je pravi mali kulturni center, so v pustnem času odprli dve razstavi: Zvonko in Verena Mikša se predstavljata s šopki iz krep papirja, slikarka Anamarija Toš pa s slikami na temo Kurenti in kurentovanje..
Dornavski cigani so etnografski pustni lik z več kot 60-letno tradicijo. So zabavni, igrivi, nasmejani in pretkani, skratka veseljaki, ki jim ni para. Ko so praznovali zlati jubilej, 50-letnico delovanja skupine, so se poti razšle in tako so se več kot desetletje na karnevalih predstavljali pod dvema imenoma: Cigani Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava in Etnografsko društvo (ED) Cigani Dornava.
Slovenska skupnost v ameriškem Clevelandu je minulo nedeljo pripravila praznovanje dneva kulture z glasbo. Praznovanje je bilo obenem uvod v Kurentovanje, ki se je začelo 11. februarja in ga bodo sklenili 18. februarja z veliko parado.
Zdelo se je, kot bi jih bilo neskončno. Več sto kurentov in korantov ter številni drugi pustni liki so v soboto preplavili ptujske ulice. Po dveh letih premora so na najboljši možen način – z udeležbo in predstavitvijo svojega obredja – z otvoritveno etnografsko povorko naznanili začetek 63. Kurentovanja.
Te dni je društvo Koranti Poetovio Ptuj kot ena prvih skupin osrednjega pustnega lika na Ptujskem in širše tudi na ptujske ulice in trge že ob začetku Kurentovanja prineslo pustno vzdušje. Oglasili so se tudi njihovi pokači. Z glasnim nastopom so povabili na odprtje razstave, ki so jo pripravili ob 40-letnici svojega delovanja v izložbenih oknih nekdanje prodajalne Alpina v Ulici heroja Lacka in v poslovni stavbi Omega (ob hotelu Poetovio), kjer že tradicionalno predstavljajo ruso in pokače.
V Kungoti v občini Kidričevo več kot 70 let deluje kulturno društvo. V desetletjih delovanja so člani zgradili vaški kulturni dom, izvedli vrsto proslav in dogodkov, v okviru društva so nekoč delovali pevski zbor, tamburaši, harmonikarji in mladinska gledališka sekcija. Vseh sedem desetletij se je ohranilo delovanje gledališke sekcije.
Središka godba na pihala, ki ima bogato tradicijo in je praktično nepogrešljiva na vseh pomembnejših dogodkih v občini, išče novega dirigenta.
Slovenci smo eden redkih narodov, morda edini na svetu, ki kulturo slavi z državnim praznikom. Na predvečer praznika so se tudi v Ormožu z občinskimi priznanji s področja kulture poklonili štirim kulturnim ustvarjalcem.
V dominikanskem samostanu je potekala letošnja osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v MO Ptuj. Na njej so se s priznanji ZKD Ptuj in MO Ptuj zahvalili posameznikom oz. sekciji za njihov prispevek na področju kulture v občini in zunaj nje. Slavnostni govornik je bil direktor MG Ptuj Peter Srpčič.
Jože Muhič iz Male vasi je eden izmed redkih mojstrov, ki še zna plesti vrvi oz. štrike. Ta stara kmečka obrt ga je pritegnila že v otroških letih, ko je pri tem delu opazoval svojega očeta. Vsega, kar zna, se je naučil sam, znanje pletenja različnih vrvi pa že prenaša na sina in svoje vnuke. V času fašenka je pri njem še posebej živahno, saj ga obišče veliko ljudi, ki si želijo, da jim Grajski Joža splete bič.
Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, 18. princ ptujskega karnevala, je prvi princ, ki nosi žezlo že tretje leto, in nasploh prvi, ki prihaja iz Ormoškega, natančneje iz Sodincev. Pust ima sicer v tej majhni vasici bogato tradicijo. Vaščani so tako v teh dneh še posebej veselo razpoloženi, saj bodo poleg princa in garde znova uživali v karnevalski skupini z lepo izdelanimi, povsem novimi pustnimi opravami, ki so v celoti delo njihovih rok.
Na prvi letošnji in obenem skupno že 85. Hudi pokušnji, literarno-vinskem večeru, ki poteka že od leta 2013, so v Muzikafeju gostili koroško pesnico Cvetko Lipuš in enologa Maksa Kadivca, ki je predstavil načrte in cilje Ptujske kleti.
Pustno vzdušje najstarejšega slovenskega mesta bo tudi letos obogatila mednarodna likovna kolonija Ex-tempore, ki jo organizirajo KUD ArtStays, MO Ptuj in Javni zavod za turizem Ptuj, s sredstvi pa pomagajo tudi sponzorji. Gre za osrednjo likovno prireditev v tem času, ki vsako leto privabi številne domače in tuje umetnike. Letošnja bo že petnajsta.
Tudi letos je prireditev Kurentov skok naznanila začetek pustnega časa. V četrtek natanko ob polnoči so si kurenti prvič nadeli oprave in z glasnim zvonjenjem ob soju ognja začeli opravljati svoje starodavno poslanstvo – odganjati zimo in zlo.
