Ljudska pesem in glasba sta že tradicionalno pospremili zaključek festivala Dobrote slovenskih kmetij. Množičen obisk prireditve Med ljudskimi pevci in godci družbe Radio-Tednik Ptuj, ki jo je vodil Marjan Nahberger, je pokazal, da sta ljudska pesem in glasba med ljudmi še kako živi, četudi več nista spremljevalki dela na podeželju, kjer se zdaj v večini oglašajo stroji.

V slavnostni dvorani ptujskega gradu je Ženski pevski zbor (ŽPZ) Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ob 10-letnici svojega obstoja pripravil letni koncert  pod naslovom Glasba nas povezuje.

Gledališka sekcija KUD Markovski zvon je tudi letos zelo aktivna. V četrtek so na župnijskem dvorišču izvedli premiero glasbeno-gledališke predstave na prostem z naslovom Poljub za slovo. Gre za že peti projekt markovskih gledališčnikov. Ponovitve bodo še danes in jutri ob 19. uri.

Novi tednik in Radio Celje v sodelovanju z Občino Braslovče v petek, 26. maja, v Braslovčah pripravljata zabavo leta. Dolga leta je bila znana kot Piknik Katrce. Letos je zaživela v prenovljeni obleki in z novim imenom Zvezde med zvezdami.

Branje za bralno značko učence spodbuja k branju in dviga njihovo bralno kulturo. Na OŠ Hajdina kljub temu opažajo, da mladi vse težje zamenjajo ekran za knjigo. Prav zato podobno kot na drugih šolah organizirajo raznovrstne dogodke, ki bi mlade spodbudili k branju. Eden izmed njih je bil nedavno, ko je učencem o svojih neverjetnih dogodivščinah pripovedoval otroški in mladinski pisatelj Primož Suhodolčan.

Mladi likovniki iz Ptuja in okolice so se letos pridružili okoli 600.000 mladim z vsega sveta, ki so ustvarili likovna dela v okviru mednarodnega projekta Plakat miru. Njihove slike so vse do konca meseca na ogled v Galeriji Magistrat. Po besedah županje Nuške Gajšek so vedno veseli, ko lahko gostijo razstave z močno sporočilno vrednostjo. Njena želja je, da bi bile na vseh področjih življenja v ospredju vrednote miru in medsebojnega razumevanja.

Večina slovenskih mest bo danes v znamenju plesa. Točno opoldne bodo maturanti zaplesali tradicionalno četvorko, s katero se poslavljajo od srednje šole. Gre za slavnosten dogodek, saj je četvorka ples poklonov, gracioznih gibov plesalk in spretnega vodenja plesalcev. Po treh letih prekinitve bodo letos organizirano zaplesali tudi ptujski maturanti.

Tudi letos je bralno značko za odrasle na pot pospremila dobro obiskana uvodna prireditev, na kateri je bilo več kot 120 ljubiteljev dobre knjige in branja. Gre za avtorski projekt Liljane Klemenčič in ptujske knjižnice, na katerega so izjemno ponosni. Povzele so ga skoraj vse slovenske splošne knjižnice. Letošnja rdeča nit je leposlovje, na osnovi katerega so bili posneti uspešni filmi.

Na domoznanskem večeru so se 25. aprila v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju spomnili veličine Rudija Ringbauerja kot človeka, ki je cenil dobro in lepo, predvsem pa resnico, in kot izjemnega aforista. Več kot 2.500 jih je napisal, v svojih aforističnih pogovorih z bogom je ustvaril tudi številne pronicljive aforizme o drugih človeških rečeh.

V prvi polovici aprila so na odru KPC Majšperk, ki je postal osrednji hram folklornih prireditev, zaplesale najprej nožice mlajših folklornikov, v drugi polovici meseca pa so se zavrtele še odrasle folklorne skupine iz regije. »Kar 10 skupin je preseglo območni prag in se uvrstilo na regijski nivo, kar pomeni, da je ptujski konec eden močnejših na področju folklorne dejavnosti,« je povedal strokovni spremljevalec prireditve Tomaž Simetinger.

„Prihajam iz petčlanske družine z desnega brega Drave, sem po navadi odgovoril, ko me je kdo vprašal, od kod prihajam. Najprej so me zanimale zvezde in ogromna drevesa, dinozavri in večne počitnice ob Petih prijateljih. Po OŠ Breg sem obiskoval Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška, kjer sem se prvič tudi bližje srečal s Slomškom. Seveda je takrat ideja o ustvarjanju filmov bila še precej daleč, a proti koncu gimnazije je bila že popolnoma izoblikovana ideja, da nadaljujem življenjsko pot s filmom vštric. Začel sem s študijem na Akademiji, vendar me je film kmalu popeljal na profesionalno pot, ko sem začel s krajšimi filmi pridobivati naročnike. Eden izmed prvih filmov, ki mi je potem odprl še marsikatera vrata, je bil film Čudež,“ se je predstavil režiser David Sipoš, Ptujčan po rodu, ki se je zapisal filmu.

V organizaciji Območne izpostave JSKD Ptuj je sredi aprila v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekala letošnja območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin.

Mitja Gobec, zborovodja in urednik notnih izdaj, živ zborovski leksikon in vestni zapisovalec podatkov o slovenskih zborovskih skladbah, je v samozaložbi, v posebnem založniškem projektu, ki ga je šaljivo poimenoval podmizno založništvo, izdal publikacijo Anekdote za prijatelje.

V ptujski Mestni hiši bodo nekaj časa domovali Mojca Pokrajculja, Kralj Matjaž, Ježek Janček, Muca Copatarica in drugi pravljični junaki. Na svojih risbicah so jih upodobili predšolski otroci, ki so sodelovali na 4. mednarodnem likovnem natečaju Vrtca Ptuj. Tema, ki je letos navdihovala otroško domišljijo, je bila ljudska pravljica.

Enajst let je minilo od zadnje Žoharjeve razstave v Miheličevi galeriji na Ptuju. Na pregledni razstavi slik in kipov je takrat pokazal tudi svoj, v tistem času najnovejši nadrealistični magični krog s predstavitvijo različnih etnografskih in umetniških interpretacij kurentovih vizualnih in pomembnih metamorfoz. Kurentu je zvest že od vsega začetka svoje umetniške poti. „Za Žoharja je kurent magični lik, ki nam pomaga pri komuniciranju med nebom in zemljo, ki bdi nad našim vsakdanom, usodami, ne le v pustnem času, temveč ves čas. Najbolj avtentičen in prepoznaven Žoharjev kurent je podoba, pri kateri so rogovi na kurentovi maski izpeljani v cvetove kot vidni atributi prihajajoče pomladi,“ je na zadnji Žoharjevi razstavi povedal Aleš Gačnik.

Kitke, barvna krila, bose ali obute nožice, roka v roki … Več kot 200 otrok iz 12 folklornih skupin je minuli teden nastopilo na območnem srečanju otroških folklornih skupin v Majšperku pred polno dvorano ponosnih staršev, sestric, bratcev, dedkov, babic, drugih sorodnikov in obiskovalcev. Otroci so pod okriljem ptujske izpostave JSKD pripravili pravcati praznik otroške folklore.

Vodenje Kulturno umetniškega društva (KUD) Maksa Furjana Zavrč je lani prevzela komaj 25-letna domačinka Ana Ropić, sicer diplomirana andragoginja in pedagoginja. Njena želja je, da bi svoje znanje in bogate gledališke izkušnje delila med domače ljudi. K sodelovanju želi privabiti predvsem mlade, hkrati pa ohraniti društvo dovolj privlačno tudi za starejše generacije.

Tradicionalni velikonočni sejem tudi letos organizirata društvo Ovtar Slovenskih goric in Razvojna agencija Slovenske gorice.

Martin Golob je prav gotovo najbolj priljubljeni slovenski župnik, ki te dni polni dvorane po državi s predstavitvijo knjige z naslovom Na spletni prižnici. Vanjo je njegove zgodbe, misli in spodbude strnil novinar Lojze Grčman. Slovenci smo tako župnika kakor knjigo vzeli za svojo. Do zdaj je bilo prodanih že več kot 13.000 izvodov.

V MG Ptuj so včeraj, 3. aprila, premierno uprizorili predstavo Pot neizbrana, avtorja Nikite Milivojevića, ki je tudi njen režiser in scenograf.