Letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku na Ptuju je bila vse prej kot svečan in vesel in dogodek. Lokacija Dominikanskega samostana (romanska cerkvena ladja) deluje s svojo črno prenovo prej kot kak mavzolej za pokojne kot pa slavnostna dvorana za kulturne prireditve.

Župan Stanislav Glažar je na sprejemu čestital mladima harmonikarjema Luku Šlambergerju in Mateju Panikvarju za osvojeno zlato priznanje na 17. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik 2024.

V pustnem času zdaj že tradicionalno svoje kurente na razstavi Kurent iz sonca v hotelu Mitra predstavlja tudi slikarka Anamarija Toš.

Novo razstavno sezono so začeli tudi v Miheličevi galeriji. Na letošnji prvi razstavi, ki je posvečena tudi njegovi 80-letnici, se likovno občinstvo poklanja umetniku, slikarju in likovnemu pedagogu Jožetu Foltinu, Gre za pregledno razstavo njegovega izjemnega ustvarjalnega opusa pod naslovom Slikarske metamorfoze.

Številne tradicionalne maske v Halozah pričajo o bogati tradiciji šemljenja. Turistično društvo Cirkulane že vse od ustanovitve, leta 1993, obuja ter ohranja tradicijo in običaje v pustnem času z značilnimi pustnimi liki tega prostora, kot so orači s haloškim korantom iz zajčje in kozje kože, baba deda nosi, šarga in podobne. To nalogo so zaupali Sekciji starih običajev, ki jo vodi Rajko Lesjak.

Cirkovčani ohranjajo pristno pustno tradicijo. Njihova šega je vleka ploha. V soboto so se predstavili na etnografski povorki na Ptuju, te dni so v finalu priprav na 32. Cirkovški fašenk, ki ga tradicionalno prirejajo na pustni torek.

Na Après skiju bodo nastopili številni znani obrazi, ki bodo pozkrbeli za nepozabno zabavo! Na odru se bodo tako zvrstili Aktualova Galama, Petkova pumpa in Deejay Time, pa Natalija Verboten, Dejan Dogaja, Kingston, SKaTER, Špela Grošelj in Miran Rudan. Manjkali ne bodo niti Čuki, ki so nam v intervjuju razkrili, kako se na odru najlažje pogrejejo in zakaj Après skija res ne sme nihče zamuditi!

Zmagovalci ptujskega karnevala 2023 so se tudi letos lotili svojstvenega izziva. Lani so bili Šumarji, letos bodo Šterntalčani. Verjetno ste že uganili, da je govora o karnevalski skupini iz občine Kidričevo, ki je po letih delovanja zelo mlada, po dogodivščinah, ki so jih člani doživeli skupaj, pa zelo bogata. Lani so z likom Šumarja pobrali nagrade za prva mesta skoraj na vseh spodnjepodravskih karnevalih: v Cirkulanah, na Ptuju, v Vidmu in Cirkovcah.

Na osrednji slovesnosti ob kulturnem prazniku v MO Ptuj so s priznanji počastili najzaslužnejše na področju kulture. Veliki oljenki sta po sklepu sveta MO Ptuj prejela Liljana Klemenčič in Vladimir Forbici, Nina Milošič pa oljenko po odločitvi županje MO Ptuj.

Na januarskem potopisnem večeru oz. srečanju so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj gostili Davida Steguja, učitelja angleščine in popotnika iz okolice Škofje Loke, ki je predstavil življenje s severnoameriškimi Indijanci, spregovoril pa je tudi o prehojeni Slovenski planinski poti od Maribora do Debelega rtiča, ki jo je prehodil v štirih tednih.

Osma tradicionalna kurentova trgatev za nov letnik kurentovega vina Mistik je potekala 7. oktobra lani v vinogradu družine Kolednik v neposredni bližini gradu Borl.

Bukovci so že vrsto let daleč naokoli znani po izvirnih in množičnih karnevalskih skupinah. Tradicija skupinskega karnevalskega maskiranja se je v teh krajih začela že pred več kot 30 leti in se je obdržala vse do današnjih dni. Zadnja leta sta dejavni dve skupini: Bukovci - Vopošnica in Športno kulturno društvo mladih Bukovci, v kateri so vključeni vsi tisti, ki živijo za fašenk.

Med enim in drugim nastopom, ki mu jih v teh dneh ne manjka, smo se v predpustnem času pogovarjali s Tadejem Tošem, slovenskim komikom, voditeljem in igralcem. Sam pa pove, da je najprej ponosni ata treh otrok, nato šele igralec, ki v sebi skriva še voditelja in komika. „Sicer pa sem svobodni komentator v prostem slogu,“ pravi.

Kulturno društvo folklornih dejavnosti Korant Spuhlja je eno najstarejših organiziranih društev, ki ohranjajo pustno tradicijo na Ptujskem. Koranti Spuhlja so tudi organizatorji najstarejšega in največjega sejma in razstave korantove opreme, ki so ga letos obogatili še s pustnimi delavnicami za otroke.

Nesporno je, da je Ptuj slovenska pustna prestolnica, a fašenk slavijo tudi v haloških občinah, od koder izvirajo etnografske skupine. V Podlehniku so v ospredju domačini, tradicija ter pustna gostija, v Majšperku in Vidmu število pustnih skupin in zabavno-družabni dogodek. Posledično se razlikujejo tudi zneski, ki jih iz proračunov občine namenjajo za pustno norčavost in veselje.

Zveza društev kurentov Ptuj je kurente/korante in vse častilce te tradicije povabila na predavanje arhivistke, zgodovinarke Marije Hernja Masten o tem, kako se je skozi zgodovino spreminjal lik kurenta oz. koranta. Pri tem se je osredotočila na masko, prvo omembo kurenta, njegovo različno identiteto, urbano, mestno karnevalsko tradicijo Ptuja in kurenta v umetnosti.

Nocoj (v petek), natanko ob polnoči, si bodo kurenti in koranti prvič letos nadeli zvonce in zaplesali ob ognju ter tako naznanili začetek pustnega časa. Mističen dogodek bo na domačijo Zorana Križaja – Zokija vnovič privabil več sto kurentov in obiskovalcev, ki že nestrpno čakajo začetek 64. Kurentovanja.

Prvi Viktorinov večer v letu 2024 je bil Domovinski Viktorinov večer, na katerem je bil gost Igor Pirkovič, novinar, pravnik in pesnik, tudi nekdanji konzul RS v Bosni in Hercegovini, zaposlen na RTV Slovenija.

Spuhljan Franc Bolcar je še vedno kmet, ki se ukvarja s pridelavo zrnja. Tako bo, dokler bo lahko, pove. V teh predpustnih dneh pa je na njegovi domačiji še posebej živahno. Pri njem se oglašajo kopjaši, ki potrebujejo novo kopje. Njihovi izdelavi se je posvetil pred več kot tridesetimi leti, ko se je upokojil kot kopjaš, ker spoštuje tradicijo, da morajo biti kopjaši mladi neporočeni fantje. Sicer pa je njegova cela družina zvesta pustni tradiciji.

Prva letošnja premiera Severni sij. Marjetica. v režiji Primoža Ekarta je produkcija Mestnega gledališča Ptuj in Imaginarnega, zavoda za kulturno dejavnost. Avtor Romana Severni sij je Drago Jančar, Primož Ekart pa avtor uprizoritvenega besedila po motivih dramatizacije Alje Predan. Igrata Maja Kunšič in Nika Rozman, na odru je tudi glasbenik, bobnar Vid Drašler, tretji pripovedovalec zgodbe nasilja nad ženskami.