Hodnik ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj je bogatejši za razstavo učencev Zavoda Dornava z naslovom To sem jaz, to smo mi, ki bo na ogled nekaj mesecev. Gre za del večjega Unescovega projekta Drugačnost nas bogati.
Pihalna godba občine Markovci letos praznuje svoj 100. jubilej igranja, medgeneracijskega povezovanja in razveseljevanja domače publike ter publike onstran meja. Pohvali se lahko s številnimi uspehi in priznanji, ki pričajo o kakovostnem in kontinuiranem delovanju ter bogatem talentu. Njihova želja ob jubileju je, da bi še naprej uspešno sodelovali ter utrjevali dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje, ki se je v teh letih stkalo med člani.
Ptujčana Tina Vrdjuka Kekec in Matjaž Kekec sta s svojo prav posebno čarovniško točko navdušila Slovenijo. V finalu obljubljata še večje presenečenje, pravi cirkuški razvrat, v katerem bosta svojo življenjsko zgodbo predstavila na kreativen in abstrakten način.
Tišini po zadnji odigrani in odpeti noti je sledil bučen aplavz, ki je bil potrditev, da je domačinka Sara Korošec navdušila, presunila zbrane gledalce, obiskovalce, ob redkih izjemah, ki so najprej ostali nemih rok. Predstava nikakor ni bila klasična prireditev ljudskih pevcev ali recitatorjev, pa vendar je vključevala tudi njih in seveda še svetlobo, glas, zvok, črke ter gibe. Bila je raznolika, kot so Haloze, kot so zgodbe ljudi, ki so bivali in še bivajo na slemenih gričev, v grapah ali na obronkih te za življenje svojstvene pokrajine.
Bralna značka za odrasle (BZO) je bila prvič izvedena v šolskem letu 2000/2001, od takrat naprej se je razvijala ter jo po vzoru ptujske knjižnice izvajajo v skoraj vseh splošnih knjižnicah Slovenije. Projekt si je zamislila, pripravljala in vodila Liljana Klemenčič ter ga predala sodelavcem iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, za kar so se ji še posebej zahvalili tudi na zaključku letošnje BZO. Njen vodja je oktobra letos postal Gregor Korošec.
Za markovske ljudske pevke je leto 2023 jubilejno. Njihova sekcija, ki deluje v okviru Folklornega društva Antona-Jožeta Štrafela, je bila namreč ustanovljena pred natanko 50 leti. V začetku leta so to pomembno prelomnico obeležile s koncertom, v teh dneh pa je luč sveta ugledal še zbornik ob 50-letnici delovanja z naslovom Naj pesem naša vam pove.
V ptujski Mestni hiši se skozi leto zvrstijo najrazličnejše likovne razstave. Vse do konca leta bo na ogled razstava Lepotica ob Dravi učenk četrtega in petega razreda OŠ Mladika. Slednje so v preteklem šolskem letu ustvarjale v okviru likovnega krožka Ustvarjalne roke.
Ljubiteljska kultura v ustvarjanju združuje več kot 100.000 ljudi, vključenih v 5.000 skupin ali društev. V množici kulturnikov, ki zaradi lastnega zadovoljstva in vneme ustvarjajo kulturne vsebine, so tudi člani KD Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju, povezani v društvo, ki letos obeležuje častitljivih 100 let delovanja.
Ptujska gimnazija je letos prvič gostila gledališko srečanje umetniških gimnazij Uprizoritvene akcije. Dogodka se je udeležilo okoli 80 mladih, ki obiskujejo umetniške programe gimnazij na Ptuju, v Ljutomeru, Ljubljani in Novi Gorici.
Sredi novembra so člani Slovenjegoriškega društva General Maister (SDGM) Polenšak v sodelovanju z občino Dornava v avli občinske zgradbe postavili razstavo o življenju in delu domoljuba, poeta, borca za severno mejo, vélikega Slovenca generala Rudolfa Maistra.
Pevci Okteta Dornava so navdušili s koncertom, ki so ga priredili na martinovo soboto, kar so dokazale številne čestitke. Koncert je bil povezan z dramsko igro, kulisa dogajanja pa vaška gostilna.
Po desetih letih je letos ponovno potekal Festival slovenskega šansona. Na natečaj je bilo prijavljenih 66 šansonov, na festival jih je strokovna komisija uvrstila 20, od teh jih je bilo na dveh predizborih za finalno prireditev izbranih deset. Med njimi je tudi Primož Vidovič, pevec, kantavtor, šansonjer, filozof, ki se je odlično predstavil v šansonu Triptih sestre Felicite, za katerega je napisal glasbo in besedilo. V soboto, 25. novembra, se bo občinstvu predstavil na koncertu v ptujskem dominkancu.
V občini Gorišnica bodo letos ponovno obudili praznovanje Katrejinega. Ta praznični dogodek so na Dominkovi domačiji prvič organizirali pred več kot 20 leti, in sicer v spomin na zadnjo stanovalko, ki se je imenovala Kata. Njena godovna zavetnica je bila sv. Katarina, ki goduje 25. novembra. Nekoč so namreč ljudje praznovali godovne dni in ne rojstnih dnevov.
V Društvu gospodinj Vitomarci vse od leta 2009, ko so ustanovili sekcijo ljudskih pevk, ohranjajo slovensko ljudsko pesem.
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je na ogled razstava likovnih del članov likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, posvečena 100. obletnici njenega rojstva. V ptujski knjižnici hranijo tudi zapuščino dr. Štefke Cobelj, ki je z amaterskimi likovnimi ustvarjalci navezala stike leta 1976. Bila je tudi mentorica številnim ljubiteljskim slikarjem..
Eno leto po odprtju kabineta Stojana Kerblerja v okviru Galerije mesta Ptuja, so v slavnostni dvorani ptujskega gradu predstavili monografijo Hvalnica trti in ljudem dr. Vladimirja Korošca in Stojana Kerblerja. Posvečena je vinu in vinogradništvu ter delovanju vitezov na območju Ptuja in Ormoža.
V trškem gasilskem domu so prvo novembrsko soboto ljudski pevci Fantje iz Jurovc, ki delujejo pod okriljem KD Franceta Forstneriča, pripravili srečanje ljudskih pevcev, hkrati pa širši javnosti predstavili tudi svojo novo zgoščenko z naslovom Oj, hišica očetova.
Kulturno društvo (KD) Odpev iz Male vasi je v dvorani v Muretincih priredilo koncert ljudskih viž, pesmi in plesa z mednarodno udeležbo. Predstavili so tudi zgoščenko z naslovom Ljudska glasba in pesem na vasi.
Martinovo jutro se zaradi dežja resda ni začelo najbolje, a je kmalu posijalo sonce in s prijetno toplimi žarki za november obiskovalce dobesedno vabilo, da se udeležijo katere od prireditev.
Minuli konec tedna je potekalo najbolj množično krščevanje na Slovenskem. Na žalost cerkvene statistike ne otrok, temveč mladega vina. Krščevali, praznovali so v domala vseh občinah, in to večkrat.
