11. likovno-literarna kolonija Malek: Letos posvečena Ormožu
Minuli konec tedna je bilo v Zidanici Malek na idilični lokaciji v Svetinjah še posebej živahno in zlasti ustvarjalno.
Minuli konec tedna je bilo v Zidanici Malek na idilični lokaciji v Svetinjah še posebej živahno in zlasti ustvarjalno.
Od tega tedna naprej v mestu diši po kostanjih. Jesen trka na vrata, mošt pa se spreminja v vino, kar napoveduje še eno pestro Martinovanje. Program letošnjega dogajanja na Ptuju je že znan.
Srede so v lenarški knjižnici rezervirane za pravljične urice; pred tednom dni je bila nekoliko drugačna.
Literarni popoldan s Tonetom Partljičem, ki je nedavno potekal v viteški dvorani gradu Hrastovec, tokrat ne bi mogel biti na primernejšem mestu.
Na Osnovni šoli Hajdina so konec minulega tedna pripravili literarni večer. V poznem jesenskem popoldnevu so učenci na vrtu pri šoli prebirali besedila, ki so jih zapisali in izdali v šolskem glasilu Najdihojca. Učenci so tudi zapeli in zaigrali, individualno ter v zboru oziroma skupinah. Po prireditvenem prostoru je večkrat poletela maskota šole, čebelica Ajda.
Na baročnem stopnišču mariborskega gradu je na ogled občasna razstava Vinčanska kultura v sodobnih kreacijah Sanje Veličković, ptujske modne oblikovalke, ki je navdih za to razstavo dobila v zapisih o skrivnostni evropski kulturi, njeni zapuščini v obliki artefaktov, njeni skrivnostni pisavi.
V Domu krajanov ČS Ljudski vrt so z letošnjo razstavo ponovno navdušile članice skupine klekljaric pod vodstvom mentorice Jane Dobnik, ki je končala šolo idrijske čipke in na Ptujskem širi način klekljanja, ki se je razvil v Idriji.
Preverili smo, kako je v sosednjih mestih: ormoška, bistriška in lenarška v udobnih ter lepih prostorih.
Od sobote do danes so z vstopnicami in donacijami za nakup glasbil zbrali okoli 5.000 evrov.
„Občutek je neverjeten, zavedaš se, da je tvoj trud poplačan“
Tamburanje v Cirkulanah ima več kot stoletno tradicijo, ki jo danes nadaljujemo Tamburaši iz Cirkulan v okviru Kulturnega društva Cirkulane.
Na mariborskem Lentu so na tradicionalni kulturno-etnografski prireditvi obrali najstarejšo trto na svetu. 450-letna Guinnessova rekorderka je v letošnjem vremensko zahtevnem letu dala 32 kilogramov pridelka.
»Šele šola življenja naredi iz človeka – človeka«
Na dvorišču vrtca v Lenartu raste vinska trta, ki jo otroci vsako leto oberejo, grozdje pa sprešajo.
Zaključna prireditev ob 19. prazniku ČS Rogoznica je bila v Velovleku v organizaciji GD Spodnji Velovlek. Krajani so pregledali dosežke ter se veselili skupnih trenutkov, ki so pripomogli k še tesnejšemu povezovanju skupnosti.
Župana Ormoža in Lepoglave, Danijel Vrbnjak in Marijan Škvarić, sta se udeležila nedavnega mednarodnega festivala čipke, ki je že 27. potekal v Lepoglavi.
Na odru Mestnega gledališča Ptuj (MGP) bo 26. septembra prva premiera v sezoni 2023/2024. Gre za največji projekt v novi sezoni, prvo sodelovanje med mestnima gledališčema, ptujskim in ljubljanskim. Tematika, ki se je v tej predstavi lotevajo, je na nek način mitska, hkrati pa je to del naše zgodovine, na katerega spomin počasi usiha. Igrajo: Mojca Funkl, Mirjam Korbar, Nina Rakovec, Lara Wolf (k. g.), Branko Jordan, Primož Pirnat, Matej Puc, Lotos V. Šparovec, Gaber K. Trseglav, Gašper Lovrec (k. g.), in Jure Rajšp (k. g.). Režiser Jernej Lorenci se s tem projektom vrača k motivu demoničnega zla vojne in človeškega trpljenja v vojni.
Do petega novembra bo v Galeriji mesta Ptuj na ogled razstava Iz umetniške zbirke Tenzor, podjetja, ki letos praznuje 30-letnico.
ŽPZ Lilith, ki je lani praznoval petletnico delovanja s koncertom Mozaiki, je bil sinoči gostitelj koncerta v Narodnem domu na Ptuju, kjer je nastopila tudi pevsko-glasbena skupina Društva slovensko-srbskih prijateljev iz Niša.
Franc Zagoršak iz Žamencev v občini Dornava je že dolga leta ljubiteljski zgodovinar in varuh kulturne dediščine. Je avtor in soavtor več publikacij, 20 let je vodil odbor za obnovo dornavskega dvorca. Njegovo znanje o zgodovini krajev na Ptujskem polju in v Slovenskih goricah ima neprecenljivo vrednost. Manjši kraji za poklicne zgodovinarje niso toliko zanimivi za raziskovanje, zato so vse informacije, ki jih Zagoršaku uspe izbrskati v arhivih, za lokalno okolje neprecenljivega značaja.