Kot se za četrt stoletja delovanja samostojne občine spodobi, so v počastitev trnovskega praznika letos pripravili vrsto prireditev.
Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava sodeluje v Unescovem projektu Drugačnost nas bogati. V projekt so poleg uporabnikov in zaposlenih v Zavodu vključili tudi otroke Vrtca Dornava, članice Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari, Občino Dornava in učence Zasebne glasbene šole v samostanu svetih Petra in Pavla na Ptuju.
Jutri bo v Mestnem gledališču ponovno praznično, kot je praznično ob vsaki novi premieri. Dramsko delo Franz, ki ga je napisal eden najuspešnejših hrvaških dramatikov Tomislav Zajec, je že tretja premiera MG Ptuj v sezoni 2023/24. V njem se dotika vznemirljive teme ugovora vesti, kar je v današnjem času, ko divja vojna v Ukrajini in nastajajo nova vojna žarišča, še toliko bolj aktualen problem.
V Kidričevem so ponosni na razširjene in preurejene prostore krajevne knjižnice. Ta sicer v občini deluje že desetletja, leta 1997 so jo temeljito prenovili, a je z leti postala pretesna. Kulturniki so občino zaprosili za dodatne prostore. Pred letom in pol so knjižnico zaprli in se lotili temeljite prenove. S pomočjo občine so uredili dodatno nadstropje. Prostor je lično urejen, svetel in ravno dovolj velik za priložnostna srečanja
V Domu krajanov Rogoznica je 8. oktobra potekal letni koncert FS KD Rogoznica, ki jo vodi Jure Meško. Nastopile so štiri folklorne skupine, ki so zbrane popeljale v svet ljudske pesmi, glasbe, plesa, šeg in navad, pripovedništva, verovanja, skratka v ljudsko umetnost, in skrbijo za ohranjanje in poustvarjanja plesnega, glasbenega in drugega izročila.
V prvem tednu oktobra že tradicionalno potekajo Slovenski razvojni dnevi, na katerih udeleženci predstavljajo, kako Slovenija skupaj s partnerji prispeva k trajnostnemu razvoju, globalni solidarnosti in miru v svetu.
Minuli konec tedna je bilo v Zidanici Malek na idilični lokaciji v Svetinjah še posebej živahno in zlasti ustvarjalno.
Od tega tedna naprej v mestu diši po kostanjih. Jesen trka na vrata, mošt pa se spreminja v vino, kar napoveduje še eno pestro Martinovanje. Program letošnjega dogajanja na Ptuju je že znan.
Srede so v lenarški knjižnici rezervirane za pravljične urice; pred tednom dni je bila nekoliko drugačna.
Literarni popoldan s Tonetom Partljičem, ki je nedavno potekal v viteški dvorani gradu Hrastovec, tokrat ne bi mogel biti na primernejšem mestu.
Na Osnovni šoli Hajdina so konec minulega tedna pripravili literarni večer. V poznem jesenskem popoldnevu so učenci na vrtu pri šoli prebirali besedila, ki so jih zapisali in izdali v šolskem glasilu Najdihojca. Učenci so tudi zapeli in zaigrali, individualno ter v zboru oziroma skupinah. Po prireditvenem prostoru je večkrat poletela maskota šole, čebelica Ajda.
Na baročnem stopnišču mariborskega gradu je na ogled občasna razstava Vinčanska kultura v sodobnih kreacijah Sanje Veličković, ptujske modne oblikovalke, ki je navdih za to razstavo dobila v zapisih o skrivnostni evropski kulturi, njeni zapuščini v obliki artefaktov, njeni skrivnostni pisavi.
V Domu krajanov ČS Ljudski vrt so z letošnjo razstavo ponovno navdušile članice skupine klekljaric pod vodstvom mentorice Jane Dobnik, ki je končala šolo idrijske čipke in na Ptujskem širi način klekljanja, ki se je razvil v Idriji.
Preverili smo, kako je v sosednjih mestih: ormoška, bistriška in lenarška v udobnih ter lepih prostorih.
Od sobote do danes so z vstopnicami in donacijami za nakup glasbil zbrali okoli 5.000 evrov.
„Občutek je neverjeten, zavedaš se, da je tvoj trud poplačan“
Tamburanje v Cirkulanah ima več kot stoletno tradicijo, ki jo danes nadaljujemo Tamburaši iz Cirkulan v okviru Kulturnega društva Cirkulane.
Na mariborskem Lentu so na tradicionalni kulturno-etnografski prireditvi obrali najstarejšo trto na svetu. 450-letna Guinnessova rekorderka je v letošnjem vremensko zahtevnem letu dala 32 kilogramov pridelka.
»Šele šola življenja naredi iz človeka – človeka«
Na dvorišču vrtca v Lenartu raste vinska trta, ki jo otroci vsako leto oberejo, grozdje pa sprešajo.
