Mlade pevke s Ptujskega so v zadnjih letih dosegle izjemne uspehe na domačih in tujih odrih. Začetek njihove uspešne poti je povezan s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Če ne bi bilo tega odra, nekatere med njimi sploh ne bi začele peti resneje in svoje petje izpopolnjevati v Vokalni šoli Arsana, ki jo vodi Ana Delin. V desetih letih je v finalu tega edinstvenega pevskega projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi, nastopilo več kot 30 njihovih učenk.

Na letošnji, že 63. območni reviji mladinskih pevskih zborov Glasbeni vrtiljak v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je nastopilo 12 pevskih zborov. Potekala je 24. in 25. aprila v organizaciji Območne izpostave JSKD Ptuj in s podporo 12 občin s Ptujskega.

Majšperški tamburaši nedvomno sodijo v vrh tamburaških skupin na Slovenskem. To so dokazali tudi na 42. festivalu tamburašev in mandolinistov. »Pustili smo najboljši možni vtis in izvedli suveren nastop,« je ponosno in samozavestno dejal maestro Drago Klein, ki se je s tamburaškim orkestrom KUD Majšperk prvič srečal pred natanko 20 leti. Vse od takrat so ekipa oz. kot radi rečejo tamburaši – so tamburaška družina.

V dvorani DTV Partizan Fram so 9. maja pele pevke OŠ Fram, skupaj jih je bilo 14 v desetih nastopih. Sestavile so tudi dva tria in en duo. Že v prejšnjih letih so pevke te šole že večkrat nastopile v večjih sestavih. Tudi letošnji nastop pevskih talentov OŠ Fram je podprla Občina Rače-Fram.

V okviru folklornega društva Rožmarin iz Dolene že vrsto let deluje tudi sekcija aktiva žena Dolena. Članice so aktivne na veliko področjih.

Letošnje leto je praznično leto za družino Mohorko. 25 let praznuje njihova zasebna glasbena šola, 10 let pa Pravljični gozd Rdeča kapica v Krčevini pri Vurbergu. Jubileja, ki jim pomenita izjemno veliko, pa tudi vsem, ki so se glasbeno in pevsko izpolnjevali v njihovi šoli ter uživali v pravljični podobi in vsebini gozda nedaleč od Ptuja.

Deževen aprilski Domoznanski večer je privabil v razstavišče Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju mnoge ljubitelje likovne umetnosti in literature. Čeprav je v dominikanskem samostanu hkrati potekala proslava ob ptujskem občinskem prazniku, je dan knjige in avtorskih pravic zasedel vse sedeže z obiskovalci, ki sodijo v krog prijateljev prekmursko-ptujske Hajdinčanke, vsestranske kulturnice, literatke in ljubiteljske slikarke Cecilije Bernjak.

Ptujčan Ivan Cimerman je avtor 17 književnih del. Zadnja knjiga, ki jo je izdal to pomlad, nosi naslov Robotronci & Sistemci & covid 19. Cimerman z vsebino romana v duhu satire postavlja ogledalo zahodni civilizaciji: od vojn, dvoličnosti, popačenih obrazov, sovraštva, pohlepa, sle po posestvovanju, obvladovanju sveta in tudi reprodukcije.

Literarno glasilo Čar besede moje v Osnovni šoli ljudski vrt izhaja že 29. leto. V šoli imajo sicer že bogato tradicijo izhajanja šolskih glasil. Vzporedno s Čar besede moje izhaja tudi časopis Lokvanj, ki prinaša pomembnejše vesti o dogodkih in življenju v šoli, na podružnični šoli pa ima to vlogo glasilo Utrinki.

V produkciji Tosch TV je nastal kratek dokumentarni video o sv. Juriju, zavetniku Ptuja in zavetniku župnijske cerkve Župnije Ptuj – sveti Jurij, posvečen prazniku MO Ptuj, 23. aprilu, ko tudi goduje sv. Jurij.

Vaje in nastopi so vezivno tkivo ljubiteljskih pevcev, gledališčnikov, folklornikov. Vsi se v vsaki panogi posebej srečujejo tudi v okviru srečanj, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti. A slednji je letos skrčil finančno mošnjo za srečanja odraslih folklornih skupin na regijskem nivoju.

Sončne elektrarne tudi v Spodnjem Podravju rastejo kot gobe po dežju, predvsem na račun državnih subvencij, kljub temu pa jih ni mogoče umeščati kar povsod. Ne le zaradi marsikje prešibkega omrežja, pač pa zaradi omejitev, ki jih na varovanih območjih postavlja Zavod za varstvo kulturne dediščine.

Do zadnjega sedeža zasedeno trnovsko večnamensko dvorano so minulo nedeljo napolnili čudoviti glasovi »Simfonijic« in njihovih gostov.

V Kungoti pri Ptuju so na jurijevo nedeljo proslavili 70 let delovanja kulturnega društva in 500-letnico cerkve sv. Kunigunde. Ljubiteljsko gledališče je tisto, po katerem je društvo prepoznavno, eden najzaslužnejših gledališčnikov pa Janko Vindiš, ki je tudi prejemnik častne Linhartove značke za 60 let udejstvovanja v kulturi.

V Gerečji vasi so se ponovno družili ljubitelji zborovskega petja. V organizaciji tamkajšnjega Društva žena in deklet je potekala prireditev Pesem druži nas. Da pesem res povezuje, priča udeležba sodelujočih – z druge strani Drave so prišli pevci iz Markovcev, z druge strani meje pa vokalna skupina iz Vinice na Hrvaškem.

Steno enega izmed hodnikov Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj krasijo krila lastovke. Gre za dolgoletni simbol šole, ob katerem se bodo lahko dijaki fotografirali ob začetku in zaključku šolanja.

Občina Markovci je daleč naokoli poznana po številnih pevskih zborih. Najdaljšo tradicijo ima Moški pevski zbor (MoPZ) Kulturnega društva (KD) Alojza Štrafela, ki je lani skoraj prenehal delovati. Dolgoletni zborovodja Uroš Sagadin je namreč napovedal svoj odhod, nadomestila zanj pa sprva niso našli.

Zadnji aprilski nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so sestavili pevke in pevci iz završke osnovne šole.  Nastopili so v kulturni dvorani v Goričaku. Čeprav jih je bilo le sedem, so s svojim petjem in glasbo navdušili občinstvo, starše, dedke in babice, sestre in brate ter druge, ki so jih ta večer prišli poslušat.

V večnamenski kulturni dvorani Cirkulane so aprila peli pevski talenti OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacije Cirkulane. Dvanajst pevskih nastopov s trinajstimi pevkami in pevci je popeljalo v svet slovenske zabavne in narodno-zabavne glasbe.

Na vaški gmajni v Župečji vasi je bilo v nedeljo, 21. aprila, zelo živahno. Na tradicionalnem, letos že 27. blagoslovu konjev se je zbrala lepa množica konjenikov in obiskovalcev.