Nesporno je, da je Ptuj slovenska pustna prestolnica, a fašenk slavijo tudi v haloških občinah, od koder izvirajo etnografske skupine. V Podlehniku so v ospredju domačini, tradicija ter pustna gostija, v Majšperku in Vidmu število pustnih skupin in zabavno-družabni dogodek. Posledično se razlikujejo tudi zneski, ki jih iz proračunov občine namenjajo za pustno norčavost in veselje.

Zveza društev kurentov Ptuj je kurente/korante in vse častilce te tradicije povabila na predavanje arhivistke, zgodovinarke Marije Hernja Masten o tem, kako se je skozi zgodovino spreminjal lik kurenta oz. koranta. Pri tem se je osredotočila na masko, prvo omembo kurenta, njegovo različno identiteto, urbano, mestno karnevalsko tradicijo Ptuja in kurenta v umetnosti.

Nocoj (v petek), natanko ob polnoči, si bodo kurenti in koranti prvič letos nadeli zvonce in zaplesali ob ognju ter tako naznanili začetek pustnega časa. Mističen dogodek bo na domačijo Zorana Križaja – Zokija vnovič privabil več sto kurentov in obiskovalcev, ki že nestrpno čakajo začetek 64. Kurentovanja.

Prvi Viktorinov večer v letu 2024 je bil Domovinski Viktorinov večer, na katerem je bil gost Igor Pirkovič, novinar, pravnik in pesnik, tudi nekdanji konzul RS v Bosni in Hercegovini, zaposlen na RTV Slovenija.

Spuhljan Franc Bolcar je še vedno kmet, ki se ukvarja s pridelavo zrnja. Tako bo, dokler bo lahko, pove. V teh predpustnih dneh pa je na njegovi domačiji še posebej živahno. Pri njem se oglašajo kopjaši, ki potrebujejo novo kopje. Njihovi izdelavi se je posvetil pred več kot tridesetimi leti, ko se je upokojil kot kopjaš, ker spoštuje tradicijo, da morajo biti kopjaši mladi neporočeni fantje. Sicer pa je njegova cela družina zvesta pustni tradiciji.

Prva letošnja premiera Severni sij. Marjetica. v režiji Primoža Ekarta je produkcija Mestnega gledališča Ptuj in Imaginarnega, zavoda za kulturno dejavnost. Avtor Romana Severni sij je Drago Jančar, Primož Ekart pa avtor uprizoritvenega besedila po motivih dramatizacije Alje Predan. Igrata Maja Kunšič in Nika Rozman, na odru je tudi glasbenik, bobnar Vid Drašler, tretji pripovedovalec zgodbe nasilja nad ženskami.

Hajdinčani so lansko jubilejno leto kulturnega društva sklenili s poklonom največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Vabili so na prireditev, ki so jo poimenovali Ta veseli dan kulture. Kulturno društvo Staneta Petroviča Hajdina, ki ga vodi predsednica Cecilija Bernjak, je lani zaznamovalo 110 let delovanja, njegova likovno-fotografska sekcija pa 10. rojstni dan.

»Šele pred nekaj leti, ko sem ponovno vzel v roke dedkove pesmi, sem prvič zares dojel moč njegove poezije, ki je zrasla na haloški zemlji. Nagovorila me je,« je dejal Vid Hajnšek, vnuk Franceta Forstneriča, pesnika, pisatelja, novinarja. Nagovorile so ga besede dedka, nagovorile so ga fotografije mojstra Stojana Kerblerja. Na svojstven način je oboje povezal v dokumentarni film o haloški pokrajini, ljudeh, ki ga oblikuje malo besed, mnogo obrazov, obilo posnetkov te z griči posejane pokrajine in še več zvokov.

Na ptujski OŠ Ljudski vrt so pred več kot 20 leti pripravili prvo prireditev za dedke in babice. To je bil takrat unikati projekt, ki si ga je zamislila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič in z velikim odobravanjem vseh je postal stalnica vsa ta leta.

V času 64. Kurentovanja bo Kurentova hiša v Murkovi ulici prilagodila odpiralni čas. En dan bodo ponudili tudi možnost brezplačnega ogleda.

Uro pred uprizoritvijo drame Pesem klopotcev domačinke Marije Kolednik Črnila, ki je zgodbo napisala pri vsega 17 letih, so se začeli zbirati igralci, kaj kmalu za njimi so prišli že prvi obiskovalci v želji po rezervaciji čim boljšega sedeža. Po letu dni premora in priprav je namreč gledališka skupina KD Franceta Forstneriča na odru videmske kulturne dvorane ponovno zaigrala.

Po petih letih je domačin Marko Vindiš, ki obožuje jutra, sončne vzhode, razglede, meglice in je zaljubljen v Haloške griče, v Podlehniku pripravil fotografsko razstavo Haloze skozi objektiv umetnika. V 10 letih ljubiteljskega fotografiranja je haloški fotograf poleg enkratnih razgledov in kotičkov spoznal tudi izjemne ljudi. In med njimi je tudi slikarka Oxana Kravtsova, ki je bila tokratna gostja Markove razstave.

Folklorno društvo Antona-Jožeta Štrafela Markovci je eno izmed redkih, kjer prevladujejo mlade članice in člani. V zadnjih štirih letih se je namreč plesni skupini pridružilo kar nekaj predstavnikov mlajše generacije. Slednja trenutno šteje okoli 25 plesalcev, starih med 17 in 30 let. Tako veliko plesnih parov že dolgo niso imeli, zato je skupina vnovič postala srce društva.

Društvo žena in deklet občine Hajdina je sredi januarja vabilo na tradicionalno prireditev Košicnbal. Zbrani so luščili bučnice, prepevali ljudske pesmi, kramljali in se lepo imeli.

Več kot 500 plesalcev iz Slovenije in Hrvaške se bo jutri, v soboto, predstavilo na velikem plesnem festivalu Samba dance open. Gre za prvi tovrstni dogodek na Ptuju, ki bo izpeljan v dvorani Osnovne šole Ljudski vrt.

Skrivnostni par iz ene od haloških občin  že vrsto let zažiga s svojimi ročno izdelanimi maski. V več kot desetih letih sta postala prepoznavna med številnimi ljubitelji pustnih mask. Kdo sta, vedo samo njuni sorodniki in prijatelji in sedaj še avtorica tega članka. Na pogovor sta pristala zgolj pod pogojem, da ne izdamo njunih imen. Največji čar maske je po njunem ravno to, da ljudje ne vedo, kdo si. Marsikdo se že sprašuje, s katero masko bosta navdušila letos, vendar tudi glede tega ostajata skrivnostna. Nič se ne bosta svetila, pa tudi nič takega ne bosta, kar bi lahko videli v vsakdanjem življenju.

V Korantovi deželi so že v teku priprave na 31. fašenk. Etnografski dogodki bodo potekali med 2. in 12. februarjem. Na pustno soboto bodo organizirali povorko, ki vsako leto v Markovce privabi veliko obiskovalcev od blizu in daleč.

Tradicionalna kogovska Čurkarijada, ki jo pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu, je letos postregla s 25 vzorci različnih kašnatih klobas.

Člani Društva Presmec iz Dolgih Njiv pred cerkvijo sv. Ruperta v Voličini že 20 let postavijo jaslice na prostem.

Na prvem dogodku v letošnjem letu so v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju gostili pesnika, pisatelja, prevajalca, urednika Aleša Štegra, soustanovitelja in programskega vodjo Založbe Beletrina, tudi dolgoletnega vodjo festivala Dnevi poezije in vina. Z njim se je o knjigi 12 zgodb, ki so nastale v 12 letih v 12 krajih sveta, pod naslovom Na kraju zapisano, pogovarjala Sanja Selinšek.