V knjižni zbirki za mlade Zvezdna Beletrina je v tretjem letniku izšel ponatis mladinskega romana slovenske klasike Ko zorijo jagode Branke Jurca. Gre za zbirko svetovnih mladinskih klasikov, ki je svojo pot začela leta 2022, v petih letih pa naj bi izšlo kar 25 izbranih naslovov. V tretjem letniku te nove knjižne zbirke za mlade je izšlo pet naslovov izvirnih mladinskih klasikov, pet čudovitih del, slovenskih in tujih pisateljev, ki jih na nek način povezujejo tudi okrogle obletnice.

V Domu kulture v Cerkvenjaku so 21. maja nastopili mladi pevci OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matične šole Cerkvenjak. V mlajši kategoriji je bilo deset ubranih nastopov, v starejši dva dueta. Pelo je trinajst deklet in en fant. Razveseljivo je, da so tokrat na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v pretežni večini stopili prvič.

V gorišniški občini ima zborovsko petje dolgo in bogato tradicijo, vendar je v času epidemije skoraj zamrlo. Mešani pevski zbor KD Gorišnica je namreč prenehal delovati. Pred dvema letoma so pevke in pevci ponovno skupaj zapeli v čast nekdanji zborovodkinji Slavici Cvitanič. Nato so se začeli redno srečevati na vajah, vodenje zbora pa je prevzel Ernest Kokot. Nedavno so pripravili samostojni koncert v domači dvorani in navdušili občinstvo.

V Domu kulture Ormož so se v organizaciji domače izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) med seboj pomerili štirje mladinski zbori.

Gledališka sekcija KUD Markovski zvon se je namreč letos odločila, da bo ljubitelje gledališke kulture razveselila s predstavo Iz zadrege v zadrego. Gre za preprosto vaško komedijo z veliko humorja in komičnih zapletov. Režisersko vlogo je tudi letos prevzel Tonček Žumbar.

V kulturnem centru Delavski dom v Zagorju ob Savi je 14. maja potekalo že 27. državno tekmovanje otroških pevskih zborov Slovenije. Na treh tekmovalnih koncertih je nastopilo 19 zborov iz vse Slovenije. Njihove nastope je ocenjevala komisija, ki jo je vodil Damijan Močnik.

V vasi, kjer je pesem doma, je vokalna skupina Oslüšari, ki kot sekcija deluje pod okriljem Kulturnega društva Osluševci, po šestih letih delovanja v dvorani vaškega doma v Osluševcih pripravila svoj prvi samostojni koncert.

V ponedeljek, 20. maja, bo v Mestnem gledališču Ptuj še ptujska premiera predstave na podlagi antologijskega besedila Prežihovega Voranca Boj na požiralniku, pod režisersko taktirko Jerneja Lorencija.

Mlade pevke s Ptujskega so v zadnjih letih dosegle izjemne uspehe na domačih in tujih odrih. Začetek njihove uspešne poti je povezan s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Če ne bi bilo tega odra, nekatere med njimi sploh ne bi začele peti resneje in svoje petje izpopolnjevati v Vokalni šoli Arsana, ki jo vodi Ana Delin. V desetih letih je v finalu tega edinstvenega pevskega projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi, nastopilo več kot 30 njihovih učenk.

Na letošnji, že 63. območni reviji mladinskih pevskih zborov Glasbeni vrtiljak v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je nastopilo 12 pevskih zborov. Potekala je 24. in 25. aprila v organizaciji Območne izpostave JSKD Ptuj in s podporo 12 občin s Ptujskega.

Majšperški tamburaši nedvomno sodijo v vrh tamburaških skupin na Slovenskem. To so dokazali tudi na 42. festivalu tamburašev in mandolinistov. »Pustili smo najboljši možni vtis in izvedli suveren nastop,« je ponosno in samozavestno dejal maestro Drago Klein, ki se je s tamburaškim orkestrom KUD Majšperk prvič srečal pred natanko 20 leti. Vse od takrat so ekipa oz. kot radi rečejo tamburaši – so tamburaška družina.

V dvorani DTV Partizan Fram so 9. maja pele pevke OŠ Fram, skupaj jih je bilo 14 v desetih nastopih. Sestavile so tudi dva tria in en duo. Že v prejšnjih letih so pevke te šole že večkrat nastopile v večjih sestavih. Tudi letošnji nastop pevskih talentov OŠ Fram je podprla Občina Rače-Fram.

V okviru folklornega društva Rožmarin iz Dolene že vrsto let deluje tudi sekcija aktiva žena Dolena. Članice so aktivne na veliko področjih.

Letošnje leto je praznično leto za družino Mohorko. 25 let praznuje njihova zasebna glasbena šola, 10 let pa Pravljični gozd Rdeča kapica v Krčevini pri Vurbergu. Jubileja, ki jim pomenita izjemno veliko, pa tudi vsem, ki so se glasbeno in pevsko izpolnjevali v njihovi šoli ter uživali v pravljični podobi in vsebini gozda nedaleč od Ptuja.

Deževen aprilski Domoznanski večer je privabil v razstavišče Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju mnoge ljubitelje likovne umetnosti in literature. Čeprav je v dominikanskem samostanu hkrati potekala proslava ob ptujskem občinskem prazniku, je dan knjige in avtorskih pravic zasedel vse sedeže z obiskovalci, ki sodijo v krog prijateljev prekmursko-ptujske Hajdinčanke, vsestranske kulturnice, literatke in ljubiteljske slikarke Cecilije Bernjak.

Ptujčan Ivan Cimerman je avtor 17 književnih del. Zadnja knjiga, ki jo je izdal to pomlad, nosi naslov Robotronci & Sistemci & covid 19. Cimerman z vsebino romana v duhu satire postavlja ogledalo zahodni civilizaciji: od vojn, dvoličnosti, popačenih obrazov, sovraštva, pohlepa, sle po posestvovanju, obvladovanju sveta in tudi reprodukcije.

Literarno glasilo Čar besede moje v Osnovni šoli ljudski vrt izhaja že 29. leto. V šoli imajo sicer že bogato tradicijo izhajanja šolskih glasil. Vzporedno s Čar besede moje izhaja tudi časopis Lokvanj, ki prinaša pomembnejše vesti o dogodkih in življenju v šoli, na podružnični šoli pa ima to vlogo glasilo Utrinki.

V produkciji Tosch TV je nastal kratek dokumentarni video o sv. Juriju, zavetniku Ptuja in zavetniku župnijske cerkve Župnije Ptuj – sveti Jurij, posvečen prazniku MO Ptuj, 23. aprilu, ko tudi goduje sv. Jurij.

Vaje in nastopi so vezivno tkivo ljubiteljskih pevcev, gledališčnikov, folklornikov. Vsi se v vsaki panogi posebej srečujejo tudi v okviru srečanj, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti. A slednji je letos skrčil finančno mošnjo za srečanja odraslih folklornih skupin na regijskem nivoju.

Sončne elektrarne tudi v Spodnjem Podravju rastejo kot gobe po dežju, predvsem na račun državnih subvencij, kljub temu pa jih ni mogoče umeščati kar povsod. Ne le zaradi marsikje prešibkega omrežja, pač pa zaradi omejitev, ki jih na varovanih območjih postavlja Zavod za varstvo kulturne dediščine.