© 2026 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Na Ptuju zavladal fašenk, oblast v roke karnevalskemu princu


Mojca Zemljarič
7. 2. 2026, 14.05
Posodobljeno
08. 02. 2026 · 10:46
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Županja Nuška Gajšek je vodenje mesta za deset fašenskih dni predala princu Kurentovanja Miru Kokolu, kapetanu Destrniškemu.

cg_kurentovanje_3.jpg
Črtomir Goznik
Kopjaši iz Markovcev

„Biti princ je tudi odgovornost. Potrudil se bom, da se udeležim vseh prireditev na Ptuju in v okolici. Vabim, da pridete na pustne dogodke, prireditve na Ptuju, maskirajte se, sprostite se, pozabite na skrbi, čas naj se ustavi. Pridite, zabavno bo,“ je dejal princ Miro Kokol, Jakob Volovšek, kapetan Destrniški.

cg_kurentovanje_1.jpg
Črtomir Goznik
Princ Miro Kokol s soprogo in gardo

Otvoritvenemu ceremonialu s predajo oblasti pred mestno hišo je v starem mestnem jedru Ptuja sledila otvoritvena etnografska povorka, ki v spodnjepodravski regiji naznanja deset veselih fašenskih (pustnih) dni. V povorki je sodelovalo okoli 2.500 nastopajočih.

cg_kurentovanje_2.jpg
Črtomir Goznik
Najmnožičnejša je bila skupina korantov in kurentov iz nekaj deset društev iz celotne regije.

Na čelu povorke so bili ptujska pihalna godba in princ s svojo gardo. Sledila je najbolj množična skupina, nekaj sto korantov in kurentov: pernatih, rogatih, starinskih … S tradicionalnimi običaji, plesi in šegami so se predstavili folklorniki iz okoliških krajev, nastopile so tudi skupine iz različnih slovenskih krajev.

cg_kurentovanje_5.jpg
Črtomir Goznik
Dornavski cigani

Živahen utrip v mestu so ustvarili pokači, kopjaši, vile, piceki, orači, jürek in rabolj, medvedi, cirkovški ploharji, pobreški plešači, baba deda nosi, vinogradniki, rudarji in lintvorti, tlačani, prinčevi trgovci, cigani, šjme vrbovo, pustarji, liški pustje, sevski protecini, obrški prutarji, butalci in coprnice, koši šoštanjski, pust mozirski, krampusi ankenstein, coprnice izpod Resenika, kungoški parkli, baranjske buše, brežanski in srakarski zvončari.

cg_kurentovanje_4.jpg
Črtomir Goznik
Nastopajoči in gledalci so uživali v lepem vremenu.

Kurentovanje, eno najprepoznavnejših pustnih dogajanj v Sloveniji, predstavlja izjemen primer žive etnografske kulturne dediščine, njegova največja vrednost so avtohtoni etnografski pustni liki, ki s svojo pojavnostjo, simboliko in obredi ohranjajo stoletno dediščino slovenskega prostora. 66. Kurentovanje bo te like povezalo v edinstvenem prepletu dogodkov v naslednjih desetih dneh.

Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!

Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.

Štajerski tednik

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


Logo LAS - Evropa investira v podeželje Triglav

© 2026 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.

Vse pravice pridržane.