Arhiv Štajerskega Tednika

»Dobra letina je bila. Lep je, nič ga ni poleglo,« je ob prikazu ročnega puljenja lanu zadovoljno ugotavljala teta Marta, ki je znova organizirala dogodek in navzoče povabila, da spoznajo, kako so to počeli nekoč. Po kratkih navodilih je približno 20 parov rok, med njimi tudi mlajših, poprijelo za delo in kot bi mignil, populilo ves lan ter oblikovalo manjše snope. Za to niso potrebovali ničesar, razen rok. »Zakaj se puli na roke, po resnici povedano ne vem. Tako so to nekoč počeli. Morda zato, ker bi s strojnim puljenjem preveč bilke odstranili,« na glas razmišlja gostiteljica, ki je sicer polna raznoraznih znanj, tudi tega, kako se pridela in prede lan. »Tega se nisem naučila od naših staršev, pač pa me je tega naučila gospa Pučko.

Preberite več v Štajerskem Tedniku