Črtomir Goznik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V zadnjih petih letih se je samo na območju Grajenščaka zgodilo devet prometnih nesreč, letošnja majska tragedija se je končala s smrtjo dveh ljudi. Gre za državno cesto, na kateri so letos že uvedli omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro in izvedli nekatere ukrepe za umirjanje prometa, a obsežnejše ureditve prometne varnosti so šele v pripravi.

Politika

Mladi odhajajo, plače zaostajajo, razvoj šepa: kakšen je načrt za Podravje

Med vzroki prometnih nesreč so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in nepravilno prehitevanje. Ob hudi majski nesreči se je ponovno odprlo vprašanje, kdaj bo odsek regionalne ceste med Ptujem in Vurberkom, predvsem na območju Grajenščaka, kjer je tudi ogromno pešcev, kolesarjev in otrok, vendarle urejen.

Novice

Gradnja vrtca v Gorišnici stoji. Bodo vračali državni denar?

Domačini in vsakodnevni uporabniki vrsto let opozarjajo na težave: nevaren odsek bi bilo nujno urediti, preden statistika postane še bolj črna. Število nesreč ni le prometna statistika, za vsako zgodbo so ljudje, poškodbe, škoda in posledice, s katerimi se morajo udeleženci in njihove družine spopadati še dolgo po nesreči.

Eden pogostejših razlogov nesreč je prehod vozila na nasprotno smerno vozišče, zato se po maju ponovno še glasneje postavlja vprašanje, ali bi bilo mogoče z ustreznimi ukrepi zmanjšati možnost čelnih trčenj.

Doslej le omejitev hitrosti

DRSI na očitke, da se na nevarnem odseku ne dogaja nič, oziroma da se dela bistveno premalo, odgovarja, da je bila prometna ureditev letos že spremenjena. Prav na območju Grajenščaka so uvedli omejitev hitrosti 50 km/h, pred območjem omejitve izvedli optične zavore in prilagodili horizontalno prometno signalizacijo poteku ceste in značilnostim terena. Toda to so predvsem ukrepi za umirjanje prometa. Večji posegi so v načrtu v naslednjih letih.

Nova prometna ureditev predvideva veliko novosti, vse za večjo prometno varnost: »Med drugim so načrtovani razširitev bankin, arhitekturno preoblikovanje vozišča, namestitev jeklene varnostne ograje ob potoku ter ureditev peščene poti za pešce, ločene od vozišča, ki bo omogočala varnejši dostop do avtobusnega postajališča. Izvedba pešpoti je odvisna tudi od pridobitve soglasij lastnikov zemljišč, po katerih je predvidena njena trasa. Načrt prometne ureditve bo natančneje opredelil tehnične rešitve in obseg predvidenih ukrepov. Po njegovi izdelavi in pridobitvi vseh potrebnih soglasij je izvedba ukrepov predvidena v najkrajšem možnem času oziroma skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.«

Ključno bo pridobivanje soglasij

Tudi načrtovana pešpot bi omogočila varnejši dostop do avtobusnega postajališča. A kot pri večini projektov na DRSI tudi v tem primeru opozarjajo na klasično oviro infrastrukturnih projektov: zemljišča in soglasja. Izvedba pešpoti je namreč odvisna od pridobitve soglasij lastnikov zemljišč, po katerih je predvidena trasa. Natančnega datuma začetka gradnje tako še ni. Po izdelavi načrta, pridobitvi vseh potrebnih soglasij in glede na razpoložljiva finančna sredstva naj bi se ukrepi izvedli v najkrajšem možnem času: »Načrt prometne ureditve bo natančneje opredelil tehnične rešitve in obseg predvidenih ukrepov. Po njegovi izdelavi in pridobitvi vseh potrebnih soglasij je izvedba ukrepov predvidena v najkrajšem možnem času oziroma skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.«

Kaj pa sredinska zaščita?

Po nesreči, pri kateri je vozilo prešlo na nasprotni vozni pas, pa se postavlja še eno vprašanje. Ali bodo na cesti tudi fizični ukrepi, ki bi takšen prehod preprečili? DRSI v odgovorih izpostavlja prilagoditev horizontalne signalizacije, optične zavore in arhitekturno preoblikovanje vozišča z ureditvijo zelenega pasu. Namen teh ukrepov je umirjanje prometa in povečanje pozornosti voznikov. Za zdaj med navedenimi ukrepi ni izrecno navedena klasična fizična sredinska zapora oziroma sredinski varnostni element, ki bi preprečil prehod vozila na nasprotni vozni pas.

Večji projekt je na drugi strani

Na povezavi med Ptujem in Vurberkom je sicer že predvidena bistveno večja investicija, vendar ne na kritičnem odseku pri Grajenščaku. Pri Dvorjanah je načrtovana ureditev ceste, prestavili bodo traso ceste izven naselja. Projekt je obsežen, delali bodo približno 15 mesecev.

V sklopu tega bodo urejali še del ceste med Spodnjim Duplekom in Spodnjo Koreno. Po podatkih DRSI je javno naročilo v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. To je pomemben projekt za širše območje, vendar ne rešuje neposredno problema ceste pri Grajenščaku.