Dženana Kmetec

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slovenska industrija je pred novimi izzivi. V podjetju Boxmark Leather se nanje prilagajajo po svojih najboljših močeh, delajo na tem, da izdelujejo izdelke z več dodane vrednosti in manj velikih serij.

Direktor podjetja Boxmark Leather in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš priznava, da se posledice svetovne krize v avtomobilski industriji poznajo tudi pri njih, kar terja prilagajanje. Sočasno se soočajo z vse večjim pritiskom na stroške.

Gospodarstvo

Veliko povpraševanja po novih stanovanjih in hišah v Kidričevem

Delovna sila v Sloveniji še zdaleč ni več poceni. Prav zato se bodo morali proizvajalci po njegovih besedah vse bolj usmerjati v izdelke z višjo dodano vrednostjo in manjše, butične serije, velike serijske projekte je na domačih tleh namreč vse težje uspešno izvajati.

»V avtomobilski branži so težave. Pritisk na cene je vedno večji. Če želi Slovenija ohraniti sedanji življenjski standard, bo treba poseči tudi na področje davkov. Na tem je treba nujno nekaj narediti. To pomeni: ne zmanjšati plače, ampak povečati njihovo izplačilo.«

Upokojenci

Podlehniški dom upokojencev končan, potrebujejo samo še sodelavce

Trobiš poudarja, da so v Boxmarku na področju stroškov dela že preskočili določeno razvojno stopnjo. To je razlog, da lahko projekte za večjo dodano vrednost še sploh delajo v Sloveniji, velikih serijskih projektov pa enostavno s finančnega vidika več ne morejo prikazati kot uspešne.

Gospodarstvo

Puklavec Family Wines in Ptujska klet olimpijska šampiona

Podjetje se je zato odločilo za drugačno usmeritev. »Iz tega razloga smo se odločili za manjše butične serijske proizvode, ki dovoljujejo, da lahko v bistvu s temi plačami, ki jih trenutno imamo, sploh prikažemo uspešno poslovanje. Stroškov enostavno ni mogoče znižati samo z nižjimi plačami.«

Pred državo je veliko izzivov

Trobiš opozarja, da podjetja sama nimajo dovolj vpliva, kar je zelo velik izziv, zato je jasen: država mora narediti svoje in sprejeti ukrepe: »Postati mora bolj vitka, breme v podjetjih pa zmanjšati tudi na način, da se administrativno razbremenijo.« Prav administrativna obremenitev je po njegovem mnenju eden od problemov, ki podjetjem jemlje čas in sredstva, ki bi jih lahko namenila razvoju: »Dandanes, če pogledamo, dobimo skoraj vsak mesec eno direktivo iz Evropske unije, ki jo moramo izpolniti. To seveda so viri, ki bi jih lahko uporabili za nove razvojne projekte.«

Spremembe so po njegovem ključne, da ostanemo razvojno usmerjena država s kakovostno in produktivno delovno silo ter da svoje izdelke prodamo svetu.

»Mi želimo postati Švica!«

Na vprašanje o ukrepih nove vlade na področju gospodarstva odgovarja odločno: »Absolutno so v pravo smer!« Pri tem poudarja, da učinkov ukrepov ni mogoče pričakovati čez noč, da rezultatov ne bo iz danes na jutri, ampak srednje- in dolgoročno bodo efektivni. Trobiš upa, da se bomo povzpeli v konkurenčni lestvici ponovno navzgor: »Tam, kjer smo padali nenehno, čas je, da se povzpnemo naprej.«

Dženana Kmetec

Pri razpravi o konkurenčnosti se je dotaknil tudi pogosto omenjene primerjave s Švico. Kot pravi, je imel pred kratkim pogovor s sindikalistom, ki mu je dejal: »Mi želimo postati Švica.« S to željo se strinja in jo podpira, ampak odgovarja: »Pri nas želimo postati Švica z venezuelskimi ukrepi. To pa ne gre skupaj.«

Kot konkreten primer izpostavlja švicarski kanton Zug, s katerim se pogosto primerjamo: »Uvedli so socialno kapico, ki je zmanjšala davek na dobiček, s tem pa so privabili nove velike koncerne. Posledično so dosegli presežek, ki se je pokazal pri nadaljnjem upravljanju javnih sredstev. Ko se je pokazalo, da ga nimajo v kaj investirati, so se odločili, da ga vrnejo oziroma izplačajo davkoplačevalcem.«

Zato Trobiš meni, da je primerjava s Švico smiselna, a predvsem, če se upoštevajo tudi ukrepi, s katerimi je ta država dosegla svojo konkurenčnost: »Če želimo iti v takšno smer, menim, da je Švica popolnoma primerna za primerjave, ampak na način, da se potem obnašamo tudi kot oni. Ne pa, da se obnašamo drugače in želimo imeti neko dobrino.«

Več pozornosti konkurenčnosti in ustvarjanju vrednosti

Razpravo o plačah in javnih izdatkih Trobiš povezuje z vprašanjem konkurenčnosti gospodarstva. »Pogovarjamo se o tem, kako bomo plače dvigovali, ne da bi se pogovarjali o tem, kako se pozicioniramo na trgu, kaj lahko sploh mi naredimo za Slovenijo.« Njegovo sporočilo je, da mora biti pogled tudi obraten.

Za slovensko industrijo bo zato po njegovih besedah ključno, da se osredotoči na področja, kjer lahko zaradi znanja, kakovosti in višje dodane vrednosti konkurira tudi državam z nižjimi stroški dela. Velike serije postajajo vse težje izvedljive, medtem ko manjše in bolj specializirane serije omogočajo drugačen poslovni model.

Trobiš poudarja tudi pomen zadovoljstva zaposlenih, ki morajo biti ustrezno plačani, da ostanejo motivirani za delo. Le tako je lahko sistem uspešen.