SKT

Zaradi tega je pridelek jabolk in drugega sadja ponekod manjši tudi do 50 odstotkov. Poleg spomladanske pozebe in poletne toče so nasade so najbolj prizadeli dolgotrajna suša in rekordno visoke temperature. Zaradi tega so bila drevesa pod močnim stresom, plodovi so ostali manjši, suša pa je močno poslabšala tudi njihovo skladiščno sposobnost in kakovost za dolgotrajno hrambo v hladilnicah. Sadjarji so se soočali tudi s težavami z zorenjem in barvo jabolk.

Kronika

Pozeba: Na udaru sadjarji, vinogradniki na varni strani

Nekatere rdeče sorte jabolk, kot so evelina, topaz in bonita, namreč niso dosegale prave rdeče barve, čeprav so bile notranje že zrele, zaradi česar so odlašali z obiranjem.

Brez zaščitnih ukrepov ne gre več

V Slovenskih goricah ima sadjarstvo dolgo in bogato tradicijo, saj zgodovina te panoge sega daleč nazaj, pravi gospodarski razcvet pa se je začel v drugi polovici 19. stoletja. Še pred nekaj leti so zlasti v Voličini, Vitomarcih in Jurovskem Dolu proizvedli kar desetino vseh jabolk v Sloveniji, danes pa je število tistih, ki še gojijo jabolka, močno upadlo, kot tudi sicer upada število kmetov.

Kmetijstvo

Po vzoru sadjarjev tudi vinogradniki v zaščito nasadov s protitočnimi mrežami

Med večjimi sadjarji ostaja kmetija Goznik iz Rogoznice pri Voličini, katere vodenje je pred štirimi leti od očeta prevzel Matej Goznik. Kljub zahtevnim vremenskim razmeram je z letošnjim pridelkom jabolk še kar zadovoljen. Na družinski kmetiji obdeluje dobre tri hektarje sadovnjakov. Letno pridela okoli 90 ton različnih sort jabolk, zraven pa na 30 arih še breskve, na 20 hruške, na 10 arih slive, pa tudi maline, jagode in fige.

SKT

Kmetijstvo

Kmetje po preživeti ujmi: »To moramo preživeti in iti naprej!«

»Kljub toči, suši in visokim temperaturam je pridelek jabolk razmeroma dober, seveda pa so k temu pripomogli zaščitni ukrepi. Pred leti je moj oče poskrbel za namakalni sistem z lastnim vodnim zajetjem. Že tri desetletja imamo hladilnico, da smo konkurenčni na trgu, celoten nasad jabolk pa smo pokrili s protitočno zaščito. Tako smo se že pred časom dobro prilagodili na vremenska tveganja, pridelave se lotevamo skrbno in premišljeno.«

Kmetijstvo

Odkupne cene grozdja na lanski ravni

»Zaščita pred sušo in točo se je izkazala za edino pravilno in učinkovito, saj oboje vse pogosteje prizadene naše kraje; tudi letos je bilo tako. Je pa res, da nas je zaščita ogromno stala,« pripoveduje mladi prevzemnik in obenem opozarja na vse višje stroške sadjarske pridelave.

Nižje odkupne cene

Dejstvo je, da se vložek in zaslužek počasi izenačujeta. Tudi strokovnjaki opozarjajo, da bo domačega sadja zaradi slabše letine in visokih stroškov pridelave na policah manj, kar lahko vpliva na večjo odvisnost od uvoza in pritisk na maloprodajne cene.

Kmetijstvo

Prašičerejci bijejo plat zvona: 1,8 evra za kilogram mesa

Goznikovi svoja jabolka prodajajo Kmetijski zadrugi Ptuj, OŠ Voličina in tudi na ljubljanski tržnici. »Cena odkupa je slaba. Stroški pridelave so, kot rečeno, vse višji, sadjarji pa za kilogram jabolk dobimo manj kot pred enim ali dvema letoma, ker je povsem nelogično. KZ Ptuj je lani in predlani za jabolka plačala evro do 1,20 evra za kilogram, letos pa gredo cene pod evro.«

Tudi na sadjarski kmetiji Toš v Vitomarcih so sezono kljub toči, pozebi in suši, kot pravijo, uspešno pripeljali do cilja. Jabolka te dni dostavljajo po vsej Sloveniji.

Kmetijstvo

Odkupne cene ječmena 100 evrov pod izračunanimi stroški

Za 8,5-kilogramski zaboj gale, elstarja, jonagolda in zlatega delišesa računajo 11,5 evra, torej 1,35 evra za kilogram, zaboj topaza pa je dražji in stane 14 evrov oz. 1,65 evra za kilogram.

Zakaj so v tujini sadjarji na boljšem

Slovenija je primerljiva z razvitimi evropskimi državami glede intenzivnosti sadjarstva, vendar zaostaja pri zaščiti pridelkov in hladilni infrastrukturi, predvsem pa se sadjarjem ni uspelo poslovno povezati in ne dosegajo ustrezne cenovne politike. Odkupna cena slovenskih jabolk je precej nižja od odkupne cene jabolk v Nemčiji, Avstriji ali Italiji.