Zavod za ribištvo Slovenije

Že nekaj premaknjenih kamnov ali hoja po plitvi vodi lahko namreč uničita prostor, kjer se ribe razmnožujejo.

S povsem običajnim početjem lahko reki naredimo veliko škode. Premikanje kamenja, sestavljanje možicev iz prodnikov ali hoja po plitvem prodnatem dnu lahko poškodujejo ribja drstišča. Postrvi za razmnoževanje izbirajo predvsem plitve dele rek s prodnatim dnom. Prav tam odlagajo ikre, iz katerih se razvijejo nove ribe. Takšna območja so pogosto videti kot običajno rečno dno, zato jih obiskovalci težko prepoznajo.

Včasih je mogoče sveže drstišče opaziti po svetlejšem, premešanem prodišču, vendar to ni vedno vidno. Če po takšnem območju hodimo ali premikamo kamenje, lahko poškodujemo prostor, ki je za razmnoževanje postrvi zelo pomemben.

Škodo lahko povzročijo tudi različna gradbena dela in drugi posegi v reke. Ti lahko spremenijo dno ali povzročijo nabiranje drobnega peska in mulja, ki prekrijeta prodnato površino.

Kronika

Policija obravnava sum posilstva mladoletnice na Ptuju

Postrvi so že sicer pod pritiskom zaradi vse višjih temperatur vode, turizma in posegov v naravo. Zato je še toliko pomembneje, da jim vsaj obiskovalci rek ne povzročamo dodatnih težav.

Zakon o sladkovodnem ribištvu prepoveduje vznemirjanje rib na drstiščih, v času drsti pa je treba spoštovati tudi prepoved ribolova oziroma lovopust.

Na Zavodu za ribištvo Slovenije zato pozivajo k odgovornemu ravnanju ob rekah. Če se odpravite ob vodo, ne premikajte kamenja, ne preurejajte rečnega dna in se po prodnatih plitvinah ne sprehajajte po nepotrebnem.

Včasih je namreč največ, kar lahko naredimo za naravo, to, da jo preprosto pustimo pri miru.