Po vzoru sadjarjev tudi vinogradniki v zaščito nasadov s protitočnimi mrežami
Plohe ledenih zrn postajajo vsakoletni pojav. Za omilitev škode nekateri zavarujejo pridelke v upanju, da prejmejo povrnjeno vsaj minimalno nadomestilo za izgubljeni prihodek, a najbolj učinkovita zaščita (vsaj vinogradov) je postavitev protitočnih mrež, pravi specialist za vinogradništvo na mariborskem kmetijskem zavodu Marko Breznik. Si lahko pridelavo grozdja še predstavljamo brez protitočnih mrež? »Vedno težje bo, saj so zaradi podnebnih sprememb nevihte s točo postale stalnica,« odgovarja.
Toča je največji sovražnik vsakega vinogradnika, saj skrbnika vinske trte prikrajša za pridelek, povzroči dodatne stroške z zaščito trte, pogosto pa vpliva tudi na prihodnjo letino. Toda protitočnih mrež, s katerimi lahko vinogradniki bistveno omilijo škodo, je v Sloveniji malo, prvič zaradi stroška investicije, drugič zaradi starosti vinogradov – skoraj polovica vinogradov je starejših od 25 let. »Vinogradnike od postavitve protitočnih mrež odvrača tudi spremenjen sistem dela oz. dodatno delo, saj je treba za vsako opravilo, če ne želimo delati s protitočno mrežo na hrbtu, slednjo dvigniti, nato spustiti.«
Zaščita pred ožigi, divjadjo in pticami
Vinogradništva si brez protitočnih mrež v prihodnje ne bo mogoče predstavljati, a ne le zaradi toče, temveč tudi zaradi drugih vremenskih pojavov. »Primarna naloga protitočnih mrež je varovanje trte ali rastline pred točo, kar nekaj pa je še drugotnih učinkov: varstvo pred pticami, divjadjo, pred sončnimi ožigi, slednje je bilo še posebej aktualno letos. Ugotovili smo, da je bilo ožigov mnogo manj tam, kjer so bile protitočne mreže. Kolegi iz KGZ Ptuj pa so v okviru projekta EIP ugotavljali tudi vpliv protitočnih mrež na aromatski profil sovinjonov in modrih pinojev. Ugotovili so, da mreža pozitivno prispeva k aromatiki teh vin.«
Za hektar vinograda strošek med 6.000 in 15.000 evri
Zaradi vseh pozitivnih posledic, predvsem pa zaradi najučinkovitejše obrambe pred točo, Breznik meni, da je postavitev protitočnih mrež smiselna. »Še posebej, ko govorimo o novih nasadih oz. mlajših vinogradih; na starih vinogradih, ki so pred iztekom rodnosti, postavitev ni smiselna.«
O strošku investicije, ki je največkrat odločujoč dejavnik, pa je povedal: »Strošek se giblje med 6.000 in 15.000 evri na hektar, odvisno je, ali gre za ročno dvigovanje mrež s sponkami ali gre za sistem navijanja. Na ceno vpliva tudi kakovost materiala, vinogradnik se lahko odloči za mreže, ki vzdržijo tudi 25 let, cenejše izvedbe seveda manj.« Postavitev mrež pa je možna tako v terasastih kot vertikalno zasajenih vinogradih.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
