Mojca Vtič

Mladi sicer priznavajo, da so določene zakonske spremembe nujne, kot na primer uzakonitev pravice do kmetovanja, obenem pa si želijo predvsem pogoje, ki bodo kmetovanje tudi omogočili.

V začetku februarja je kmetijsko ministrstvo razkrilo paket zakonskih sprememb, ki naj bi kmetijsko zakonodajo v prvi vrsti naredile preglednejšo. Ministrstvo je bilo deležno kritik na račun izključenosti deležnikov v pripravo zakonodaje.

Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine opozarja: »Pogovarjali smo se z avstrijskimi kolegi, ki so dejali, da prejmejo predlog zakona v pregled, še preden gre ta v javno obravnavo, in to nekajkrat. Pri nas te možnosti nismo imeli, smo pa sedaj podali argumentirane predloge. Na ministrstvu so nam prisluhnili, vendar samo prisluhniti ni dovolj, na koncu štejejo le dejanja.« Damjana Žampa Šilec iz Društva podeželske mladine Spodnje Podravje pa je jasna: »Spremembe zakonodaje morajo biti tehtne in morajo opredeliti učinke ter posledice, ki jih prinašajo. Tega kmetijsko ministrstvo ni predložilo, kmetje pa ne pristajamo, da se zakonodaja sprejema na pamet.«

Strategija o kmetih brez kmetov

V Zvezi slovenske podeželske mladine, ki torej povezuje mlade kmete, so pričakovali predvsem analize učinkov sprememb, na primer, kaj bo pomenila razdelitev kmetij glede na dohodek, želijo si definicijo aktivnega kmeta, zaščito kmetijskih zemljišč. »Sedaj pa težko razumemo, da se na eni strani govori o zaščiti kmetijskih zemljišč, a v istem stavku o fotovoltaiki na teh zemljiščih. Želimo, da bi bile strategije pisane z nami, kmeti, da nismo samo tisti, ki to dobimo v seznanitev, ko praktično ni več moč karkoli storiti. Mi podpiramo določene spremembe, da se sprejme pravica do kmetovanja in reje živali, v sprejemanju je zakon o hrani, ki je bil potreben, ne moremo pa pristati, da bi bilo nekaj pozitivnih stvari izgovor, da se sprejme zakonodajni paket,« še pravi Letina.

Preberite več v aktualni izdaji Štajerskega tednika