MPA

Osrednjo skrb vinogradnikom povzroča zlata trsna rumenica, ki poleg starostne strukture vinogradnikov in vinogradov povzroča krčitev vinske trte.

Razmere so skrb vzbujajoče, saj ob nadaljnjem opuščanju vinogradov Sloveniji grozi izguba statusa vinske države. Vinogradniki so leta bili bitko s prenizkimi odkupnimi cenami grozdja in vina. Zaradi zahtevnega v večini ročnega dela, visokih stroškov zaščite vinske trte so številni sklenili, da gojenje vinske trte opustijo. Žal se ta trend nadaljuje tudi danes, čeprav je slovenska samooskrba z vinom padla na manj kot 80 %.

"Na udaru so zelo majhne površine, predvsem v Halozah in Slovenskih goricah, v Kicarju skorajda nimamo več vinograda," opaža Andrej Rebernišek, direktor Kmetijskega zavoda Ptuj in specialist za vinogradništvo.

Premalo sredstev za ohranitev 14.000 hektarjev vinogradov

Izpada manjših površin večji vinarji ne zmorejo nadomestiti, kar pomeni, da v Sloveniji letno izgubimo tudi več sto hektarjev vinogradov, opozarja Rebernišek. Ob tem tudi obnove obstoječih vinogradov potekajo prepočasi.

"Če bi želeli v Sloveniji obdržati 14.000 hektarjev vinogradov, bi morali na letni ravni obnoviti vsaj 500 ha vinogradov, v zadnjih letih pa se obseg teh površin giblje med 250 in 350 ha. Na dolgi rok pomeni, da bomo padli na vsega 10.000 ha vinogradov. Zato bi bilo smiselno povečati obseg denarja za obnovo vinogradov," meni specialist za vinogradništvo. 10.000 ha naj bi bila meja, ki državi zagotavlja status vinske države in s tem dostop do evropskih sredstev.

Za ohranitev vinogradniških površin so nujna tudi finančna nadomestila za izsekane trte zaradi zlate trsne rumenice, predvsem pa zavest vinogradnikov, da če okuženih trsov ne bodo odstranjevali, bodo boj z boleznijo izgubili. Saj kot je na enem izmed vinogradniških posvetov dejal specialist za varstvo rastlin Jože Miklavc: "Če vinogradniki trto pustijo, škržatku omogočijo, da se bo prehranjeval na okuženi trti, kar pomeni, da bo prihodnje leto vsaj dvakrat, če ne še več, okuženih trsov. Treba je biti dosleden."

Odkupne cene rastejo, pridelava znova postaja zanimiva

Kljub črnim oblakom, ki so nad vinogradniškim sektorjem, pa veseli, da se ekonomske razmere v vinogradništvu vendarle izboljšujejo. "Razkorak med odkupnimi cenami in proizvodnimi stroški se vendarle zmanjšuje, tudi zaradi dodatkov, ki jih kleti izplačujejo glede na sorto, sladkorno stopnjo ... Po dolgem času postaja pridelava grozdja ekonomsko zanimiva. Kjer je bil letošnji letnik količinsko zanimiv, je lahko bila ekonomika dobra," je ocenil Rebernišek. Veliko za dvig ugleda vinarstva, vinogradništva in navsezadnje tudi cene pa so postorili vinogradniki sami.

"Vinogradniki, povezani v različna združenja, so s celostno grafično podobo in seveda kakovostjo vin dosegli razvoj regije. Eden sam težko kaj premakne, povezani pa vidimo, da lahko. Štajerska pridobiva kakovost, ustvarja svojo znamko, prepoznavnost. Rasteta tako izvoz vin kot turizem. Čutiti je pozitivno vzdušje med vinarji. Veseli tudi zanimanje mlajše generacije ali generacije srednjih let za degustacijo ali nakup kakovostnih vin, za katere so pripravljeni tudi plačati primerno ceno. Kar smo 20 ali 30 let čakali, sedaj vendarle doživljamo," pravi.