MV

Ne lovci in ne kmetje si ne želijo iztrebiti divjega prašiča, cilj je populacijo znižati na raven, ki bo ohranjala genetski rezervoar in bi bila torej vzdržna za sobivanje v skupnem prostoru. Trajnostno gospodarjenje je potrebno tudi s preostalo divjadjo in predvsem zvermi.

"Škode se povečujejo tudi zaradi zveri, namreč jelenjad se združuje v večje črede zaradi naravne zaščite pred plenilci, posledično na manjših območjih nastajajo večje škode. Večina ljudi razume problem zveri, a so tiho. Politika se zgane le na pritisk. Če ste tiho, niste javnost. Tisti, ki so glasni, pa čeprav jih je malo, postanejo javnost. Vidite lahko, kako daleč seže njihov vpliv – tako da je bil ustavljen odstrel 200 medvedov. Če se v upravljanje z divjadjo in zveri vmeša politika, stroka pa pri tem nima besede, potem se sprejemajo stihijski ukrepi, ki niso za nikogar dobri, niti za živali," pravi Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije.

Meni, da politika dela napako, ko stroko postavlja ob stran ter daje glas tistim, ki se s skrbjo in upravljanjem divjadi in zveri ne ukvarjajo profesionalno. "V očeh mnogih pa vedo vse, čeprav imajo znanje le z interneta, facebooka in še od kod drugod."

O novih načinih lova in zastarelih zakonih

Za preprečevanje škod po divjem prašiču, slednji namreč povzroči dve tretjini škod, pa predsednik Zveze pravi, da je treba poiskati nove načine lova, saj da je divji prašič pametna žival, ki se hitro uči, in da marsikateri ukrep ali način lova danes ni več primeren. "Opazili pa smo, da so določene sorte koruze divjemu prašiču okusnejše kot druge. Predlog bi torej bil, da se na dogovorjeni njivi zasadi pas s koruzo, ki je prašičem slajša, se s kmetom že vnaprej dogovori za izplačilo škode, ob tem pa se pusti nekajmetrski prostor do gozdnega roba, kjer lahko lovci postavimo svoje objekte. Če je zorano do gozdnega roba, ne moremo lovci storiti nič. Na ta način bi divjega prašiča zadržali na nekem območju in ga tudi lažje odlovili."

Opazka predstavnika KGZS Andreja Andolška je bila, da bi morali ta ukrep najprej uskladiti s pristojnimi na kmetijskem ministrstvu oz. agenciji za kmetijske trge, da kmetje ne bi imeli težav pri uveljavljanju subvencij.

"Če enega preprostega ukrepa ne moremo izvesti zaradi administracije, potem smo nora država. Gre za preventivni ukrep tudi v luči afriške prašičje kuge, kjer je vrag odnesel šalo. Zakone piše človek in jih je vedno možno spremeniti," je jasen Kovšca.