Arhiv Štajerskega Tednika

Stara naj bi bila že okrog 200 let, ob njej je bil nekoč tudi vodnjak, iz katerega bo kmalu ponovno tekla voda, kot bo lipa ostala prijetno zatočišče pred močnimi poletnimi sončnimi žarki in tudi sicer, ko bodo ob njej postavili še klopi, da bo klepet prijateljev in sodelavcev še prijaznejši.

Kot se je slikovito izrazil Emerik Weigl, nekdanji tapovec, kasnejši agisovec, je stara lipa edino drevo, ki je ostalo na dvorišču nekdanjega Agisa, vsa druga so morala kloniti iz takšnih ali drugačnih razlogov. Nekritičnih in vandalskih posegov v naravo oziroma posekov zdravih dreves je danes vse preveč, da bi lahko vse to mirno gledali, da nas ne bi pekla vest, še posebej, če bi se to zgodilo še s to lipo, drevesom, ki je že od nekdaj simbol slovenstva. „Vedno smo skrbeli zanjo, v vsakem obdobju nekdanjega pomembnega ptujskega oz. nekoč tudi jugoslovanskega podjetja.

Preberite več v Štajerskem Tedniku