Ptujski mestni statut: "Če je bila devica, bo posiljevalec živ zakopan!"
Prvi ptujski mestni statut iz leta 1376 je izjemen pravni spomenik, vsebinsko obsežen rokopis na 52 pergamentnih listih.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Zaradi njegove obsežnosti in kakovosti so ga v določeno uporabo prevzela tudi druga štajerska in kranjska mesta. Delovanje mesta ureja v 195 členih. Kar tretjina statuta ureja področja gospodarskega prava (mitnina, obrt in trgovina, sejmi, delovanje cehov). To je bil namreč čas, ko je bil Ptuj bogato srednjeveško mesto. Meščani so se ukvarjali s trgovino in obrtjo. Najpomembnejši obrtniki so bili peki in mesarji.
V preostalem delu pa se osredotoča na civilno, dedno in kazensko pravo. Kazni so bile natančno določene glede na težo dejanja, od zmerjanja do najhujših zločinov, kot so umori, posilstva in razbojništva.
Zaplenjeno vino in kruh revežem v špital
„Če člene ptujskega mestnega statuta gledamo z današnjimi očmi, se nam nekatere določbe zdijo nerazumljive, tudi brutalne, čudne in primitivne, za marsikatere pa bi lahko rekli, da so takšne kot v sodobnem pravnem sistemu,“ pravi Dejan Zadravec, avtor zanimive razstave pod naslovom Ko se je na Ptuju pisalo leto 1376.
Prevodi nekaterih členov statuta bralcu omogočajo vpogled v srednjeveško pravno miselnost. Zelo stroge so bile kazni za posiljevalce: „Če je bila devica, naj bo posiljevalec živ zakopan; če pa ima moža ali ga je imela, naj bo obglavljen z desko.“
Tudi glede vina ima prvi ptujski mestni statut zanimivo določbo: Po svetem Martinu naj se v mesto ali skozi mesto ne vozi vina. Kdor to prekrši, naj se mu vino zlije na zemljo ali vzame v špital za bolnike ali vzame za mojega gospoda salzburškega nadškofa. K revežem v špital so sodniki in tisti, ki so bili postavljeni za to, poslali tudi zaplenjeni kruh, kadar so peki spekli premajhen kruh.
Kazni za vinske trgovce, peke in mesarje izjemno visoke
Za uporabo napačnih mer (če je trgovec npr. uporabljal premajhne mere oz. kradel kupcem) ali nepravilno umerjene uteži je bil kaznovan denarno in z zaplembo spornih mer, če je to ponavljal, pa s prepovedjo dejavnosti. Mestne oblasti so imele uradne, zapečatene mere, s katerimi so preverjale trgovce.
Če je redčil vino z vodo ali prodajal pokvarjeno vino, so ga kaznovali z zaplembo celotne količine vina in javnim razkritjem, kar je pomenilo izgubo ugleda, ter z denarno kaznijo, v ponavljajočih se primerih pa z izgonom iz mesta. Če je nekdo točil vino brez dovoljenja ali mimo mestnih pravil, mu je prav tako sledila denarna kazen, zaplemba vina in zaprtje gostiln ali prepoved prodaje vina.
Denarne kazni, če bi jih preračunali v današnje obdobje, so bile zelo visoke (pri preračunu smo vzeli takratni in današnji povprečni dnevni zaslužek zaposlenega delavca, op. a.). Pri napačnih merah je bil goljuf kaznovan z vsoto, ki bi danes znašala med 200 in 600 evri ter z vračilom denarja kupcem. Če je bil to velik trgovec z vinom, pa je kazen dosegala tudi več tisoč evrov. Za redčenje vina bi danes kazen znašala med 500 in 1.500 evri ter zaplemba vina. Za točenje vina mimo dovoljenj bi kazen znašala med 150 in 800 evri.
Zelo podobne so bile tudi kazni za peke in mesarje, če so goljufali pri teži oz. prodajali nekakovosten kruh ali meso.
Prevode posameznih členov prvega ptujskega mestnega statuta z grafičnnimi podobami o tem, kako umetna inteligenca interpretira vsebino členov, si je možno ogledati v Galeriji Magistratu.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
